Kot čebele
Drobne živalice nas učijo živeti v težkih časih.
Čebela prinaša svoj med v skupni panj in potem ne ve, katera kaplja medu je njena. A panj je poln obilja in sladkosti za hude čase. Zanjo in za vse ostale. Tudi jaz sem lahko čebela. Ko ob doživeti krivici najdem moč, da se povežem z drugimi, jim podarim nekaj svojega, kar jih hrani ...nekaj izkušenj o sreči, nekaj toplih misli iz sončnih pokrajin mojega spomina, nekaj semen upanja za jutri, ki jih nosim v žepu ... takrat v meni deluje duša drobne čebele. Lahko vas obdarim in lahko nekaj dočakam zase. Vsak od vas ima nekaj, kar lahko prejmem. V srečanju je množenje darov. Domovina se razcvete v blagostanju, ko ljudje na bolečino odgovarjajo z izmenjavo dobrin in s povezovanjem. S predanostjo temu, kar ljubijo, in kar jim pripada. Kot čebele.