Ko zadehti po lipi

Trenutek za obdarovanost

Ko zadehti po lipi

ko lije skozi zrak in me premetava

ko žarčenje iz cvetov kot sijoč oblak

prepotuje moje oči

ko misel nabreka kot mladi listi

ko se odločim, da je zdaj pravi čas

da vzplava majsko jutro

in da zajadram v zeleno brez smeri

šele zdaj

je pomlad.

Nihče se ne more spustiti v svoj pekel sam.
Nihče ne more priti na svetlo sam.
Nihče se ne nauči govoriti sam.
Hvala, Josipa, za vse rojeno na tej poti.