Ko zadehti po lipi
Trenutek za obdarovanost
Ko zadehti po lipi
ko lije skozi zrak in me premetava
ko žarčenje iz cvetov kot sijoč oblak
prepotuje moje oči
ko misel nabreka kot mladi listi
ko se odločim, da je zdaj pravi čas
da vzplava majsko jutro
in da zajadram v zeleno brez smeri
šele zdaj
je pomlad.
Nihče se ne more spustiti v svoj pekel sam.
Nihče ne more priti na svetlo sam.
Nihče se ne nauči govoriti sam.
Hvala, Josipa, za vse rojeno na tej poti.