Pojdi na glavno vsebino

Moč iz korenin

Moč rabi korenine, da ostaja z menoj.

Trenutek občutenja velike moči ni dovolj. Vsi ga poznamo in vsi vemo, kako mine.

Trenutna moč je kot odtrgan cvet, ki ga odnaša veter. Ne morem ga ustaviti, ne morem za njim, ker sem bitje zemlje.

Prava človekova moč rabi čas, da požene korenine. Šele potem, ko se oprime tal, bomo lahko živeli v njeni družbi.

Postati drevo je ustvarjanje, ki traja celo življenje, a ga ustvarja vsah hip posebej.

Tvoji dnevi so krogi v deblu, zapisi tvojih korakov, ki negujejo moč.

Zato ne pomaga, da gremo enkrat bosi čez žerjavico ali da skočimo z mostu z vrtoglave višine. Strahu in nemoči ne premagamo s trenutkom navdušenja.

Pomaga, da se stokrat in vedno drugače lotimo svojih najzahtevnejših ovir, vsakokrat odženemo z novo korenino in nazadnje stojimo kot hrasti. Potem bo naš cvetni prah  lahko potoval v vetru v vse smeri.

Moč je pridobitev potrpežljivih, skromnih in močnih duš v izurjenih telesih, ki vsak dan spet zmorejo gibe prenove in predanost silam življenja.


Oznake: osebni razvoj moč telo


Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...