Pojdi na glavno vsebino

Ko te prebode

Trenutek srečanja z resnico, ki smo si jo prikrivali, je lahko zelo hud. Ni narobe, če se zrušimo. Glavno je, da tudi na tleh še gledamo v tisto smer, kamor kaže. Resnica nikoli ne uničuje, kar je v nas živo in čisto. Vedno prihaja reševat in vedno je prinašalka svetlobe.

Ko te prebode Ko te prebode puščica ki jo je izstrelila večna roka trzneš krvavo in se v grozi prebudiš sam si pod presvetlim bliskom ščit na prsih je preklan tako jasno je zdaj kje kriči kje je zazijala votlina zasajeno je tja in povsem razvidno kar telo že davno ve kaj je ljubezen in kaj ni zdaj je treba na pot naloži si sebe primi za roko shirano upanje da ne odtava v vihar da ne pogine v samoti tvoja želja bo počakala da se vrneš nekoč sta se solzna razšla na nesrečnem križpotju še vedno je tam še vedno te nosi na srcu kar ti ni bilo dano te čaka če pustiš da te prebode.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...