Pojdi na glavno vsebino

Ko se te dotakne on

Ko se te prvič dotakne, kdor te bo vedno ljubil

Že davno se je odpravil na pot
tebe iskat
on, ki si mu zamrznila vse poti.
V večnem sneženju, v polarni noči,
te je iskal,
v ledeni dobi te je našel.
Pred teboj stoji in polaga v sneg svoj ščit
in svoj meč odlaga
k tvojim nogam.

V prsih se ti premikajo
zemeljske plošče
in čutiš, da se lomiš.

Blede se ti od njegovega glasu
od premočne svetlobe,
v kateri ga vidiš sijati
Ne bo se umaknil.   
Premočan je
gol v svojih ranah.
In se ga braniš dan in noč
on pa kroži okrog tebe, napada, grize in toži
mladič je, ki noče biti zapuščen.
In se začenja  
velika otoplitev,
nagnil je
os  sveta.
In končno omaguješ
kot se razklene cvet,
in pade vznak,
kajti sonce ga ukloni
in se mora,
mora vdati.
Zemlja se zavrti v neznano smer
in ti omahneš v njegove roke.

Ko se te prvič dotakne
on,
ki te bo vedno ljubil.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...