Pojdi na glavno vsebino

Ko pozabim nase in je prav

Samopozaba je čudovita, če traja malo in če jo živimo v pravem trenutku.

Ste že kdaj pogledali v zvezde v globoki noči, ko je bilo vse tiho in ste bili čisto sami? Ali tik pred jutrom?

Ste že kdaj gledali, kako sneži, in za hip pozabili, kdo ste?

Ste že kdaj obstali sredi dneva ob glasbi, ki vas je odnesla neznano kam?

Takrat, ko pozabimo nase na ta način, se v resnici vrnemo v vse tisto, kar smo. V neskončno in neomejeno bivanje, kjer smo bili doma kot otroci.

Vrnemo se v čistost srca, ki ne pozna preteklosti in se ne boji prihodnosti.

Vse je že tu, odprto in prisotno, kot da biva od vekomaj in kot da nikoli ne bo minilo.

Lepo je pozabiti nase in lepo se je vrniti vase. Takrat začutimo, da so trenutki kot dobre čebele, ki prihajajo in odhajajo z vedno novim tovorom večnega prahu in medenih sanj …

Na neskončnih travnikih življenja nikoli ne zmanjka hrane za naše duše.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...