Ko je težko, ne žaluj
Pod težo bremena se je treba dvigniti, ne pa upogniti.
Ko se oči zameglijo,
se zavem, da se odpira brezno.
Zdaj vem,
skrajni čas je, da se vzravnam.
Še globlje zakopljem stopala v zemljo,
naj me podpira njena moč.
Težko diham,
zato še globlje zajamem živi zrak,
da me nahrani
in da ne omagam na poti.
Naj vas ne gledam kot otrok,
ki išče tolažbo.
Danes gledam kot orel,
ki vidi, kje je,
kaj pod njim se premika
in kako široko in čisto je nebo.