Pojdi na glavno vsebino

Ko je težko, ne žaluj

Pod težo bremena se je treba dvigniti, ne pa upogniti.

Ko se oči zameglijo,

se zavem, da se odpira brezno.

Zdaj vem,

skrajni čas je, da se vzravnam.

Še globlje zakopljem stopala v zemljo,

naj me podpira njena moč.

Težko diham,

zato še globlje zajamem živi zrak,

da me nahrani

in da ne omagam na poti.

Naj vas ne gledam kot otrok,

ki išče tolažbo.

Danes gledam kot orel,

ki vidi, kje je,

kaj pod njim se premika

in kako široko in čisto je nebo.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...