Pojdi na glavno vsebino

Ko bo spet topla noč

Zunaj sneži, a mi znamo sanjati pomlad ...

Sanjajmo danes svojo najlepšo pomlad ... Ko bo spet topla noč V temi obležiš v zvezdnati travi in v dlaneh veter poln semen v koreninah se ogrevaš v zvenenju odganjaš in šelestiš zeleno rumena srca cvetov se odpirajo do dna sredi razkošja izdihuješ vse barve pomladi vse sladkosti novorojene noči otrok si in se prvič prebujaš v razcvetanje vonjev v naliv mesečine topla zemlja te ziblje in noč te bo odložila orošeno bitje na rdeče bregove blažene zore.

Nihče se ne more spustiti v svoj pekel sam.
Nihče ne more priti na svetlo sam.
Nihče se ne nauči govoriti sam.
Hvala, Josipa, za vse rojeno na tej poti.


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...