Pojdi na glavno vsebino

Klopce ob poti

Naj bo naš dan poln trenutkov olajšanja.

Vsak dan je poln bremen, če nismo ravno na dopustu.

A naše srce je potrebno oddiha, zračnosti, vetra, ki nežno boža.

Vsak dan smo na poti, ki ima ob stezi pravljične klopce, a jih ne vidimo.

Klopce pokriva mehek, od sonca pregret mah. Ko zaprete oči in sedete za minuto, ste v gozdu svojih sanj, na jasi, ob morju. V zatišju miru in dobrega, ki valovi okrog vas in v vas.

Dve minuti večkrat na dan pomagata, da ne zaidemo med kamenje, skale in previse. Da ostajamo budni in pripravljeni na lepo in manj lepo.

Vse zmoremo, če je v nas zelenje in nad nami sinjina. Ko si dovolimo trenutek počitka, ko sedemo in zapremo oči, nas naša pokrajina vzame vase.

Sedimo na zeleno klopco, ko začutimo utrujenost in zbeganost.

V njenem miru tiho čaka in se obnavlja naša moč.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...