Pojdi na glavno vsebino

Kako se počutiš?

Kdor se ne sprašuje o svojem počutju, ne živi v resnici.

Ko se vprašamo, kako se počutimo, postajamo čisti in si dajemo ljubezen, čeprav se zdi, da gre za egocentrizem. Ljudje pogosto razglašamo, kako se počutimo jezne, naveličane, utrujene ... a kaj se v resnici dogaja v nas? Kako se počutim? To vprašanje zahteva, da se ustavim, prekinem tok dogajanja, samogovorov, hitenja, in se ozrem vase. Iz globine bo priplaval tisto občutek, ki ta hip resnično deluje v meni. Morda se jezim ... in ugotovim, da sem v resnici zelo žalostna. Morda sem utrujena ... in ugotovim, da sem jezna nase, ker sem zaradi drugih potlačila svojo veliko željo. Morda kritiziram in napadam ... in ugotovim, kako sem razočarana nad seboj. Občutki molčijo in delujejo ...jezik pa opleta, glasno govori in razlaga, a ni vprašal telesa in srca, kaj se dogaja. \"Kako se počutiš?\" To vprašanje, ki ga postavimo sebi z ljubečo pozornostjo, nas odene v toplino sočutja in bližine. Morda tega kot otroci nismo prejemali in smo rasli v obupu bitja, ki ga nikoli nihče ne vpraša, kako se počuti ... ali pa posluša le napol in vse razume po svoje. Danes imamo možnost, pa postanemo ljubeče bitje, ki se pozorno spremlja, se toplo zanima zase in si skuša priskrbeti bistveno. Tako lahko tudi drugim, ki nas imajo radi, pomagamo, da nam dajejo tisto, česar smo najbolj potrebni. Stavek deluje globlje, če smo zelo osebni. Tako na primer je najbolje, da se oseba, ki se imenuje Jana, vpraša: \"Draga Jana, kako se počutiš?\" Naše ime, ki ga izgovorimo, se nas namreč živo dotakne. Svoje ime smo kot otroci slišali neštetokrat in verjetno ni zvenelo tako, kot smo hrepneli. V glasno izgovorjenem imenu vibrira vse naše bitje, saj gre glas po ušesu skozi lobanjo in po kosteh ter nas preplavi s svojo čustveno vsebino. Naj danes zazveni drugače ... Da se bomo slišali, ko se bomo klicali po imenu.

Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...