Vrnitev
Mnoge ženske vsa dajo za to, da rešijo ljubezen v sebi in življenje v dvoje. Mnogim uspe.
Kot ledolomilec
Skozi ledeno zaveso ga gledaš
ne moreš je odgrniti, nežna tkanina je otrpnila,
a nekoč si ga ljubila.
zastalo je hrepenenje že davno,
nagneš se nanj,
ko spi v plahutanju toplih sanj, v katerih te ni,
ne najdeš miline v sebi, nekoč se je ujela v mreži
kot nesrečni novorojeni kit,
izvržen iz svoje globine na obalo.
Daleč za tabo je ostalo rojstno morje
in led te je zarasel,
plavuti so se nalomile že v prvem objemu.
Kot ledolomilec se prebija tvoje upanje
In ti odhajaš rešit svojega kita,
tako žametno živ je še, ko umira.
Nekaj v tebi govori,
da se je treba premikati, da te led te ne zarase,
treba je zapluti v topli tok nazaj,
nazaj po krvavi sledi.
Šele tedaj se dotakne ljubezen,
ko zagledaš prvi val z juga,
kajti tvoj silni rep obrača morje in usodo,
z veličastnim zanosom zajokajo kiti
ko narašča ocean solza
in dvigajo vso težo sveta.
Končno se lahko vračajo mladiči
vrnjeni globini
njemu
in tvojim očem.