Pojdi na glavno vsebino

Vrnitev

Vrnitev

Mnoge ženske vsa dajo za to, da rešijo ljubezen v sebi in življenje v dvoje. Mnogim uspe.

Kot ledolomilec

Skozi ledeno zaveso ga gledaš

ne moreš je odgrniti, nežna tkanina je otrpnila,

a nekoč si ga ljubila.

zastalo je hrepenenje že davno,

nagneš se nanj,

ko spi v plahutanju toplih sanj, v katerih te ni,

ne najdeš miline v sebi, nekoč se je ujela v mreži

kot nesrečni novorojeni kit,

izvržen iz svoje globine na obalo.

Daleč za tabo je ostalo rojstno morje

in led te je zarasel,

plavuti  so se nalomile že v prvem objemu.

Kot ledolomilec se prebija tvoje upanje

In ti odhajaš rešit svojega kita,

tako žametno živ  je še, ko umira.

Nekaj v tebi govori,

da se je treba premikati, da te led te ne zarase,

treba je zapluti v topli tok  nazaj,

nazaj po  krvavi sledi.

Šele tedaj se dotakne ljubezen,

ko zagledaš prvi val z juga,

kajti  tvoj silni  rep obrača  morje in usodo,

z veličastnim zanosom  zajokajo kiti

ko narašča  ocean solza

in dvigajo  vso težo sveta.

Končno  se lahko vračajo mladiči

vrnjeni globini

njemu

in tvojim očem.


Oznake: verzi in misli dvojina

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...