Pojdi na glavno vsebino

Iščimo Drugega

Veliko ljudi poznam, ki so trpljenje zamenjali za ljubezen.

Če se ob kom počutiš grda, to ni ljubezen.

Če imaš občutek, da nikoli nisi na višini njegovih pričakovanj, to ni ljubezen.

Če imaš občutek, da vedno narediš vse narobe, to ni ljubezen.

Če ona vedno najde kaj na tebi, kar lahko kritzira, to ni ljubezen.

Če drugi hoče, da odobravaš vse, kar počne, ni ljubezen.

Če se nikoli ne nasmehneš in sprostiš ob njej, ob njem, to ni ljubezen.

Če se ob njem, njej, nikoli ne počutiš otroško varno, to ni ljubezen.

Če se že neskončno dolgo trudiš, da bi ti bilo lepo z njim njo, in čakaš, da se zgodi nekaj čudežnega samo od sebe, to ni ljubezen.

Če misliš, da lahko vse rešiš, če se boš dovolj potrudil(a), to ni ljubezen.

Samo občutek, da sem ob kom lahko vsaj včasih res in v celoti to, kar sem, in da je to ljubljeno, je zanesljiv. Samo to nam pove, naj vztrajamo v odnosu, ker raste.

V ostalih primerih pa je treba najti način, da se oddaljimo, najdemo drugo zavetje in drug prostor pod soncem.

Drugi očitno prihaja iz druge dežele in je doma drugje, zato se bo vedno želel vrniti tja. Klic njegovega bistva je premočan. Ne moremo zmagati.

Prav je, da poiščemo svoj dom in tistega, ki je rojen pod istim nebom.

Duše brez para se vedno in do konca iščejo.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...