Pojdi na glavno vsebino

Grmiček gozdnih jagod

To pesem posvečam Marjetki in vseh ženskam, ki sem jih srečala na naših delavnicah, na svojih predavanjih ali v pismih, ki so mi jih poslale. V njih je sporočilo o naši skriti moči.

Grmiček gozdnih jagod Nekdo je posadil jagode zate ker ni še prepozno da jih dočakaš ko se vrne poletje naj se zakorenini najgloblje kar ne ve, da je živo naj belo zacveti kar prebuja spomine na rojstni gozd naj odžene iz zaprtih oči iz neskončnih korenin iz razbežanih vzdihov in drhteča vejica v tebi bo ozelenela in zagorela boš v rdečih sadovih nekoč je počilo navznoter kar bi se moralo razliti navzven a tvoj gozd še stoji in tvoj prostor te čaka nisi ledena poseka jagodni grmiček si ki je odvrgel svoje sadove v bridki nesreči v prešibkem soncu in ne pozna svoje sladkosti pod snegom si se rodila in živela v ledu a čas otoplitve te kliče čas zrelih jagod ki jih še moraš obrati.

Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...