Pojdi na glavno vsebino

Eksplozija zvezde

Napake nas vodijo proti cilju.

Dolgo sem sanajala o življenju brez napak. Lepo, imenitno bi bilo vedno vse prav narediti. Uganiti prvi hip, kje je zanka, se izogniti vsaki pasti. Toda kaj bi mi to povedalo o meni? Da mi je vse jasno o sebi in drugih, da me nič ne more presenetiti, da znam predčasno potegniti vse najprimernejše poteze. V brezhibni izpeljavi izključno naboljših dejanj bi mi ne ostalo nič drugega kot večno enaka samopodoba. Sanjavega, neizkušenega otroka v meni bi nadomestilo vrtenje vsevednega kolesja. Nekaj v meni živi, česar ne poznam, in išče neuspeh. Samo tam se lahko razodene tisto, česar sama ne bi nikoli našla. Od te zmote imam nekaj velikega. Zmota govori o skrivnosti, ki je neizčrpna. O ovinku v kraje in čase, ki so mi sicer nedostopni. Vanje peljejo samo stranpoti. Zmote so navdih. Nekaj se skriva v njih, kar me rahlja, kar me bliža ljudem in srcu stvari. Zdaj vem: vedno obstaja hrbtna stran vsake poteze. Uspešni izid mi razkrije moč, ki sem jo že poznala. Pove mi, kje se ne morem več razviti. Sanja je dopolnjena in s tem izčrpana. Neuspeh pa je eksplozija zvezde, ki poraja nove svetove. Zato mi je dobro, ko neuspeh raznese stare zidove. Novi svetovi čakajo name, da zaplavam.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...