Pojdi na glavno vsebino

Dve življenji imaš, a samo eno je res tvoje

Vsak dan, vsak hip smo pred izbiro. Po starem ali po novem? Gledati v obzorje vsega možnega ali videti svet skozi ozko špranjo svojega zapora?

Vsakdanjost se zdi preprosta stvar: narediti, kar je treba. Narediti na preizkušen, utečen način. Speljati dan. Se ozirati na vse, kar že vem. Hoditi naprej kot vem in znam.

To je prvo življenje.

Obstaja pa tudi drugo življenje in vsak ga je vsaj enkrat okusil.

Takrat za hip zasije obzorje vsega možnega. Srce zaigra, oči zajamejo svetlobo, telo poleti. Začutim, kaj vse še obstaja. Čas se razmakne in leta nehajo biti važna. Prepričanja se razpustijo v veličastnih barvah. Opazim, kako je vse drugače, če zaupam. Spomnim se, kdaj je že bilo tako in kaj je bilo takrat mogoče čutiti, doseči, dojeti.

Drugo življenje je vedno v nas, pripravljeno, da zažene dogajanje ob naši podpori. Za minuto, za uro, za cel dan. Spet in spet. In nazadnje vedno bolj pogosto in intenzivno.

Vabljeni v prestopanje mej. V korak vstran od vsega, kar se vsiljuje kot samoumevno, a ni bilo nikoli res preverjeno.

Vabljeni v vsakodnevne vaje za drugo življenje. Pravzaprav v edino življenje vredno tega imena.

Samo toliko živimo, kolikor obzorja možnega vidimo vsak dan in kolikor se vizija drugačnosti prelije v naša dejanja.

Dovolj je en sam majhen korak na dan v tem obzorju, da preusmejamo svojo usodo.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...