Pojdi na glavno vsebino

Darovi

Pesem za marsikatero žensko

Darovi

Moja nevihta je radostna

divja griva vranca

v prvem galopu

še nikoli ni dirjal zunaj staje

a gospodar je končno zaspal

rdečega ciproša se je najdel

rdeče cvetove diha v sanjah

zaraščajo ga in ne more iz sna

moja nevihta ne mine

samo potihne za trenutek

ali za nekaj let

potem pa se požene izza skale

mojemu konju naproti

in gospodarju skozi srce

ker si pripadata

moj konj in moj gospodar

eden varuje svobodo

drugi domačijo

ne moreta narazen

prav je tako

ker ljubim oba

zato

imam divjo nevihto

v svojem vratu

tudi negibna je mogočna

rojenice so jo odložile vame

ko so me zazibale prvi dan

to ji pripada

so rekle

vrtinec

jo poganja v odhajanje

s konjem v nevihto

in gospodarjeve rože

v vrnitev.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...