Pojdi na glavno vsebino

Črnogledost je slepa

Pesimisti se varajo, ko mislijo, da so pronicljivi in da vidijo resnico.

Črnogledost je kot živeti v večni noči. Samo svetilko imamo in vidimo samo tisto pred svojim nosom. Zato svetilo predvsem na vsako oviro na svoji poti, na tisto, kar je tik pred nami.

Pesimist pogosto pove, da bo optimist prej ali slej plačal svojo omejenost, saj ne vidi realnosti, ovir, hudobije in hudega, ki nas vse čaka. Pri tem prezre, da se optimist vsakokrat pobere in nadaljuje in da zato ovire nanj nimajo posebnega vpliva. S pojmom optimista seveda ne mislim na tistega, ki se slepi z lučjo, da ne bi videl, ampak na tistega, ki živi v obsijanem svetu, da lahko vidi razgled.

Želi videti ovire, predvsem pa ga zanimajo možnosti, išče poti, ki rešujejo njegove želje in stik z drugimi. Njegova velika prednost je v tem, da vidi mnoge poti poleg tistih, ki so zaprte. Vidi možnost obvoza za vsako, ki je zaprta, zarasla ali trenutno neprehodna. Vidi, da je svet velik, neraziskan im vedno odprt za raziskovanje.

Zato ne rine v ovire, obenem pa se ne pusti ustavljati. Ko pade ali se poškoduje, vidi, kje je pomoč. Dan je jasen, luči dovolj, življenje prekipeva na vsakem koraku.

Črogledost je slepa in poleg tega tudi prevzetna. Navadno misli, da je zelo inteligentna. V tem precenjevanju svojega pogleda se pesimist ovira, zapleta in izničuje svoje delo. Predvsem pa ne vidi, da je črnogled zato, ker mu sovražnost do življenja trenutno ustreza.

Predvsem pozablja, da ima vsak človek veliko in neuničljivo potrebo, da bi upal. Tiudi on sam. Upanje je obsijanost sveta, ki pokaže, kaj vse je možno. Zato nam vliva poguma in željo, da bi kaj storili.

Ne bojmo se optimizma, ker ni niti enega razloga, zaradi katerega bi lahko bilo črnogledo življenja koristno.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...