Pojdi na glavno vsebino

Če se bojiš, rabiš dobre izkušnje

Strah izraža naše prepričanje oziroma izkušnjo, da ne moremo računati nase. In na druge.

Če se bojimo, pomeni, da ne verjamemo, da bi v težavah lahko našli pomoč: pri sebi ali okrog sebe. Obenem ne računamo na življenje, ki je veliko bogatejše od naših preteklih izkušenj. Ostajanje v strahu je odločitev za zaprtost.

Večina ljudi ni imela dovolj izkušenj solidarnosti in toplega zaledja. Iz tega smo izdelali vrsto prepričanj.

Ne verjamemo, da bomo znali opredeliti težavo in potrebne korake. Zmedenost pa je sama na sebi vir strau.

Da si bomo znali poiskati podporo.

Da obstajajo ljudje, ki so jo pripravljeni dati.

Da je življenje polno priložnosti, izhodov, obzorij in novih pogledaov na to, kar nas muči.

Zato ven iz strahu ne pridemo tako, da si dajemo poguma, se porivamo ali se celo borimo proti svoji ujetosti in paniki.

Iz strahu nas popelje spoznanje, da so možne nove izkušnje in predvsem, da smo potrebni pristnih stikov. Nekje nas čaka topla roka, v katero sežemo, da skupaj pogledamo drugače na vse, kar je pred nami.

Samo v stiku se rodi moč.

Zato je zastrašeno življenje zapor osamljenih, ki tiščijo zaprta vrata. Dovolj je, da se nehamo zaklepati.

In vrata se bodo odprla, naš zapor bo zalila mehka svetloba in pred nami bo stal sočlovek, kot ga ne poznamo.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...