Brenčanje večnosti
Ali ste že kdaj razmišljali, kako zveni večnost?
Stojim pod velikansko lipo, ki prekipeva v cvetovih, in čutim valovanje opoldanskega dehtenja. Ne vidim jih, a slišim na tisoče čebel v krošnji. Tam krožijo s svojimi kožuhastimi telesci in drtenje krilc ustvarja prosojno bliskanje po vejah. Poslušam njihovo brenčanje: presunljivo je. Zaprem oči in vame prehaja zvok iz svetov, ki se oglašajo onkraj časa in prostora. Tako brenči vesolje v kroženju planetov, ki vibrirajo v čudeženem dotiku. Stojim v medenem oblaku, v večnem brenčanju vesolja, ki poje v cvetoči lipi.Nihče se ne more spustiti v svoj pekel sam.
Nihče ne more priti na svetlo sam.
Nihče se ne nauči govoriti sam.
Hvala, Josipa, za vse rojeno na tej poti.