Pojdi na glavno vsebino

Blagoslovljeni plaz

Včasih gre vse čisto drugače, kot smo si želeli. Tako prihaja pomoč, če smo bili trdovratni, površni ali slepi.

Navade in prepričanja glede vsega, česar ne zmoremo v svojih odnosih, so neke vrste droga, ki jo zauživamo vsak dan.

»Tega ni mogoče spremeniti«.

»Tega se niti ne lotim, nima smisla«

»Saj je v redu tudi tako, bo že šlo.«

… in tako naprej.

Taki samogovori nam dajejo občutek, da vemo, kako je treba živeti, da smo stvarni in pametni. Prav radi tudi drugim delimo nasvete, saj smo prepričani, da vemo, kaj je možno in realno.

Ko pa se sproži plaz in se možnost starih poti zapre, saj nam je nepredviden dogodek porušil vse načrte, se naše gotovosti sesedejo.

Zato, da živimo v prepričanjih, se možganom ni treba posebno truditi, pravijo v poletni številki revije Riza. Itak je že vse utečeno. Ko pa se kaj zgodi in se izgubimo, se prvič pokaže, da je možnih poti veliko več. Pretreseni nevroni se v svoji raztrgani mreži ne morejo več povezati na stari način. Končno so prisiljeni ustvariti kakšno novo pot!

Kdor izgubi svojo široko cesto, po kateri je mislil in čutil svoje odnose, zdaj ne more več drveti skozi dan brez razmišljanja in zavedanja, kot je to delal prej. Zato navadno zbesnimo, ko nam kaj prekriža pot. Vse v nas se upira, ker je tako preprosto početi vedno isto v odnosih z ljudmi, pa čeprav se dolgočasimo, trpimo, jezimo in želimo stran … vsak dan.

Kadar nam predlagajo, naj kaj spremenimo, bomo večinoma rekli, da ni možno. To trdimo vse do tistega hipa, ko življene zausuje široko cesto navad in prepričanj z velikim in neprehodnim plazom. Tedaj se pokaže, da je potrebno kaj drugega. Da MORA biti možno. Življenje nas je stisnilo ob zid in če nočemo znoreti ali umreti ali samo uničevati, je treba narediti kaj novega.

Morda pa ni treba čakati na plaz. Raje se povabimo v spremembe iz želje po svobodi in radosti, lažje bo Negotovost, zmedo, potres in dvom lahko sprejemamo kot goste, ki prinašajo prevetritev v naš dom.

Kaos je blagoslov, če mu odpremo vrata in sprejmemo dar, ki ga prinaša. Morda je povit v trnov papir, a v sredini je biser.


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...