Pojdi na glavno vsebino

Bilo je lepo in je minilo

Izjemno lepi trenutki (v ljubezni in odnosih, v življenju, na dopustu ...)lahko postanejo breme, če ne zavarujemo njihove moči.

Kako se znajti v vsakdanjosti, če nam je bilo lepo in se zdaj zdi, da je spet vse po starem?

Kar je bilo lepo, naj ostane nedotaknjeno. Varujmo trenutke minule polnosti.

Resnica trenutkov je bila prelepa in ne bi je smeli zdaj kvariti. Spomin naj ostane svetel, nežen, močan in prepričljiv, popoln v sebi. Če se vrača, naj se vrača kot trenutek razsvetljenja, hvaležnost za doživeto in pričevanje o možnem. Naj bo to ogledovanje daru, ki smo ga nekoč prejeli: ko spet odpremo predal, v katerem je shranjen ta dar, nam njegova lepota spet zasije in pove, da smo bili vredni prejetega.

Za vedno. Kajti nič ne more uničiti, spremeniti in pokvariti plemenitosti doživetega. Kar je bilo, je neizbrisno, poniknilo je v telo in tam živi naprej.

Pretvarjati lep spomin v obžalovanje je nekaj, kar počne um, da razvrednoti izkušnjo in jo predela v svoje običajne itak-labirinte (itak sem vedela, da se konča, itak nima smisla upati, itak so drugi vedno enaki, itak sem spet taka kot običajno …)

Pustimo svojo svetlo zvezdo globoko v sebi in visoko na nebu nad seboj, da jo bomo zagledali vsakokrat, ko bomo želeli najti stik s čistim in sijočim, najtišjim delom sebe.

Tam je navdih za novo tu in zdaj.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...