Pojdi na glavno vsebino

Beli očnjak

Poglejte si še enkrat film (ali preberite ta roman) in najdite sebe v njem.

Vsi, ki so se naučili nezaupanja do ljudi, so podobni očnjaku iz tega romana.

Divje oči, kazanje čekanov, ko se približa človek, popadanje ponujene roke, ki ga hoče nahraniti in pobožati … Krutost in zloraba brez usmiljena prisilita vsako živo bitje, da se zateče v prežeče nezaupanje. Življenje postane potuhnjeno oprezanje za sovražnikom, notranjost postane neosvojljiva trdnjava, misli so razjarjene in vedno na begu, srce, ki so ga strli, ne utripa več v veselem pričakovanju bližine.

Veliko tega je še v nas in ko se vračamo v te občutke, lahko opazimo, koliko so še dejavni in kako se branimo ponujene ljubezni.

Da, beli očnjak čaka v nas, da se pustimo pobožati in da se zaupanje vrne.

Šele tedaj se čas obrne in v naše dneve začne pritekati prihodnost.


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...