Pojdi na glavno vsebino

Angel varuh

Kar je umrlo, zapušča sporočilo.

Mrtva sinica leži v jarku ob cesti.

Kaj sem pustila umreti, kar me je ljubilo?

Kaj v mojih rokah ni dočakalo pomladi?

Slišim jo, kako mi šepeče.

»Moj rod ti je bil zaupan, ne samo jaz.

Poišči drugo sinico in jo pospremi v življenje.

Življenje te ljubi, nikoli ti ne bo nehalo pošiljati naproti novih ptic.

Ne boj se, življenje našega rodu je močnejše od tvojih grehov.«

Ostala je v meni in me spremlja: brez očitanja bedi nad menoj in brez žalosti.

Tudi danes čutim njeno utripajoče krilo nad seboj,

angelsko zavetje za najtemnejše ure.

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...