Pojdi na glavno vsebino

Življenje kot poslovni načrt?

Nouvel Observateur je v seznam najvidnejših francoskih mislecev vključil italijansko avtorico, ki poučuje v Parizu, in ki je izdala zelo zanimivo knjigo o manipulaciji, s katero je menedžerska kultura ameriškega izvora preplavila zavest evropskega človeka. (Michela Marzano: Estensione del dominio della manipolazione. Mondadori.)

Njena izhodišča se mi zdijo zelo utemeljena, vredna razmisleka. Zato dodajam nekaj svojih ugotovitev. Osebnega življenja ni več? Avtorica pravi: jasna meja, s katero človek loči svoje osebno življenje od javnega in še posebno od dela, je bistveno potrebna, če hočemo zaščititi svojo bivanjsko specifiko in enkratnost. Toda ta meja se nevarno izgublja in zato postajamo dojemljivi za najbolj neutemeljene ponudbe in manipulacijo. Privatna in javna sfera se prekrivata in proces, ki se je začel v osemdesetih letih, je v polnem teku. Ljudje so vedno manj sposobni ločevati svoje notranje življenje, potrebe svojega enkratnega bivanja od vsega, kar počnejo v svojem socialnem življenju. Izpraznjena osebna življenja se zlivajo v brezoblično gmoto posameznikov s podobnimi (javnimi) stališči, okusi, potrebami, načinom izražanja in življenjskimi cilji. V tej izgubljenosti pa se ponuja rešilna formula učinkovitega vodenja lastnega življenja po načelih uspešnega poslovanja in menedžer postane učitelj življenja. Pa ne samo to. Gre tudi za to, da podjetje želi od zaposlenih, da dobesedno preobrazijo svojo osebnost po meri za potrebe podjetja, ki mu seveda odgovarja določen slog občutenja, mišljenja, komuniciranja in vedenja med zaposlenimi. To pomeni, da nisi dolžan le opravljati svoje delo, ampak biti primerna osebnost za določeno delovno mesto. Sliko te primernosti izdelajo seveda drugi in ni v povezavi s tvojo enkratnostjo. To je najhujši obrat! Če namreč kaj igraš kot vlogo, ki sodi k delu (na primer prijaznost do strank), je to sprejemljivo. Nekaj drugega pa je, da od tebe pričakujejo, da boš z vsem srcem pri stvari, da boš verjel v podjetje kot v svojo družino, da se bo odpovedoval sebi in da boš slep za (veliko) možnost, da te izkoriščajo. Upravljati osebno življenje kot podjetje Avtorica pravi, da je vabilo “Postani uspešni poslovni vodja svojega življenja!” čista laž in da se je razširilo tudi zunaj poslovnega sveta. Osebno življenje ne sodi v poslovni načrt in svobodni ljudje nismo menedžerji samih sebe, izvajalci načrta o dobičku in uveljavitvi na tržišču. Prepričevati ljudi, da v to verjamejo, je manipulacija zavesti, s katero človeka ločimo od možnosti, da bi živel svoje povsem drugačno, svobodno osebno življenje, ki s pravili poslovanja nima prav nič skupnega. Zakaj vemo, da na primer ni pametno voditi svoje družine po principih poslovne odličnosti? Razmišljam, da bi to pomenilo, da se držimo naslednjih pravil ... pa sami presodite, kako bi to bilo: 1. izločiti iz svojega doživljanja vse, kar zavira uspešno funkcioniranje: neprimerna čustva, misli, težnje; 2. videti svoje bližnje kot lastni tim za izpeljavo načrta ali pa kot stranke, ki jih je potrebno prepričati, osvojiti in obdržati; 3. gojiti učinkovitost, vidljivost in uspeh na tržišču osebnih odnosov (biti privlačni, dovolj kakovostni, da bodo drugi utemeljeno iskali naše čustvene storitve); 4. upoštevati, da je čas denar; 5. stalno izboljševati svojo osebnost kot ponudbo, da vzdržimo konkurenco, ter tega učiti tudi najbližje. Očitno bi vse to lahko držalo za podjetje, ki mora doseči poslovne rezultate, da ljudje ohranijo delo. Nikakor pa to ne drži za osebno življenje. Osebno življenje mimo poslovnega načrta Ko zibljem dojenčka ali se pogovarjam z možem ali svojim otrokom, čas ni denar, ampak trošenje, ki poraja trajno obilje; družinski člani so svobodni ljudje, ki jim ni treba deliti naših načrtov, nasprotno, želimo si, da ustvarijo svoj neponovljivi notranji svet; smisel svoje usode iščemo v svobodnem raziskovanju, neplačani in brez pohval ter mimo tega, koliko bo okolje pripravljeno plačati za naša odkritja; zanima nas resnica in ne, katere bodo posledice teh odkritij in ali bo cena previsoka in izidi nepredvidljiv; telesa ne pripravljamo za razstavo, ampak ga odkrivamo in poslušamo. Kriterij za vrednotenje naše osebne odličnosti ni naša cena na tržišču. Prijatelji so lahko ljudje, ki z našim življenjskim načrtom nimajo nič, a so dragoceni v svoji drugačnosti, pridejo in gredo nepredvidljivo, ne trudimo se, da bi jih zadrževali in usmerjali. In tako naprej. Skratka, ne verjemimo zgodbi o uspehu. Pogosto ni resnična niti tista o uspehu podjetja, še manj pa tista o uspehu skupnosti. Rast človeškega občestva merimo po mnogih kriterijih, ne le po tem, kako učinkovito gospodarsko rast ima in kako sijajne poslovne uspehe lahko pokažejo svetu njeni menedžerji. Uspešno delo govori izključno o odličnem delu, a prav o nobeni drugi stvari: ne govori o duševnem zdravju zaposlenih in njihovih družin, o njihovi življenjski resnici, o vitalni in ustvarjalni moči njihove osebnosti, o globini in trajnosti miru v družbi. Ohranjajmo kritično distanco do vseh, ki obetajo recepte za uspešno življenje. Vsak od nas išče čisto svojo pot in na tej poti vsak dan srečujemo svojo skrivnost. Brez te zavesti se spremenimo v kratkovidne in lahkoverne ljudi, ki nasedajo lažem in predajajo naprej te nepreverjene “resnice” o življenju svojim otrokom in mladim. Nihče od nas ne želi lagati tistim, ki šele začenjajo živeti. Zato je važno, da prečistimo svoje zavedanje na tem področju - še posebno, če smo vzgojitelji.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Oznake: zanimivo


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...