Pojdi na glavno vsebino

Živim iz dolžnosti ali iz potreb?

Koliko se ukvarjam s tem, kar najbolj potrebujem?Umestno vprašanje, če nočemo biti žrtve ali le izvajalci pravil, ki jih nikoli zares ne vzamemo v pretres.

Katera je moja prva misel, ko se zbudim? Česa sem ta hip potrebna? Ali pa … kaj je treba danes vse narediti?!!

Prisluhnem telesu, se pretegnem in ga počasi dvignem v nov dan … ali ga zaženem v pogon brez občutka ali v jezni žrtvovanosti, ker itak ni drugih možnosti?

Čez dan nenehno preverjam, česa sem vsak hip potrebna, in iščem način, da kaj storim zase v tej smeri ... ali pa se preklopim na obveznosti in ukvarjanje z drugimi? In kdo je tisti, ki se odloča?

Kako ravnam cele dneve?

Cele tedne?

Leta????

Ljudje preveč premlevamo, kaj vse nam ni bilo dano, tuhtamo, kako smo zaznamovani, ranjeni in poškodovani od preteklosti in otroštva. Seznam ran in dolžnikov je lahko presunljivo dolg in zmeraj lahko kaj dodamo.

Svojo odraslost in njene možnosti pa zanemarjamo vsah hip, vsak dan.

Premalo poznamo svoje potrebe, premalo nam je mar zanje, premalo sploh vemo, katere so in sploh še nismo raziskali vseh poti, ki pomagajo, da se uslišimo.

Kot da ne živimo na svoj posesti in da nimamo kaj obdelovati tuje zemlje. Itak vse določajo drugi, služba, delodajalec, politika, sorodniki ... usoda.

Kje, če ne v tem času in kraju, je prostor za moje izbire, za okus svobode?

Vse, kar se mi zdi nujno, ni izbrano. Vse, kar ni izbrano, nas vleče v žrtovano občutenje sebe. Občutje žrtve pa je izhodišče za rušenje svoje osebe na vseh ravneh.

Ključni premiki našega življenja se zgodijo vsakokrat, ko se vprašamo, česa smo potrebni, in ko nekaj storimo za to, da smo nahranjeni.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...