Pojdi na glavno vsebino

Živeti ustvarjalno

Za konec leta vam poklanjam kratko razmišljanje o ustvarjalnem odnosu do živjenja. Glede na razmere, ko težav res ne manjka, se mi zdi potrebno zajeti iz najčistejšega vira naše moči.

STISKATI ZOBE IN HITETI IZ STISKE? Ko se znajdemo v stiski, je naravno, da hočemo čim prej iz nje. Primitivna reakcija je vedno enaka: stisniti zobe in pohiteti, da bo čim prej konec. Kot pri zobozdravniku: naj že naredi, kar mora, da bo hitro mimo! Naravno je, da tako reagiramo, ker nas nihče ni učil česa drugega. Odrasli ob nas so počenjali prav to in doživljali smo, da je vsaka težava, vsak napor muka, ki jo je mogoče skrajšati, če se le potrudiš in daš vse od sebe. Trdo delo, potenje, junaško garanje ... vse je sodilo v standardno shemo krepostnega življenja. Življenje je boj, v njem si nabiramo rane in morda odličja dela in boja ... To je slog, ki smo se ga naučili. Kar je naučeno, tega se seveda lahko odvadimo. Obstaja pristop, ki v človeku dviga najboljše sile, ničesar ne uničuje in ne izčrpava, nas ne ločuje od ljudi, nasprotno, z njimi nas povezuje. To je ustvarjalno odzivanje na ovire. USTVARJALNOST NAS REŠUJE Vso svojo moč pokaže ustvarjalnost zlasti tedaj, ko imamo največje težave, ki se vlečejo leta in leta, ko obupujemo, se počutimo same in zavržene in ne vidimo iz teme. Z umom si takrat ne moremo pomagati, saj racionalnih razlogov za upanje ni. Tudi čustva težko obvladujemo in preusmerjamo. Ustvarjalnost pa nas ne zapusti: z neskončno trdoživostjo hodi ob nas kot dobri angel in nas navdihuje, da delamo prave korake, ko ni nobenega upanja na obzorju, nobenega vidnega razloga za vztrajanje in nobenega veselja v srcu. Ne vemo, da deluje, a v nas živi kot podtalnica, povezana z najčistejšim izvirom naše duhovne moči. ZAUPATI SKRIVNOSTNEMU VIRU V SEBI Če pogledamo nazaj v svoje življenje, lahko prav vsi ugotovimo, da nas je v ključnih trenutkih usmerila neznana sila, ki je reševala naše življenje. Preusmerjala nas je in dosegla, da smo ravnali drugače, kot so morda vsi svetovali ali kot nam je takrat narekoval naš razum. Zato je važno, da vsak do nas premisli, kdaj in kako je že srečal svojo življenjsko ustvarjalnost in doživel njeno pomoč. Tako se naučimo zaupati nečemu skrivnostnemu v sebi, kar nikoli ne umre, kar nas vodi in podpira. V najglobljem pomenu je pravzaprav ustvarjalnost isto kot ljubezen do življenja in razvoja. Če se odrečemo ustvarjalnosti, se odrečemo rešitvi, saj nam ostane le ponavljanje delovanja, ki poganja večno enako stisko z večno enakimi in neuspešnimi odgovori. Gre za životarjenje, ki nas onesrečuje in ponižuje: ker se odrekamo svojemu dostojanstvu in svojim možnostim, sami ponižujemo svojo vitalnost. ZAUPATI SVOJI USTVARJALNOSTI Zaupati svoji ustvarjalnosti je mogoče potem, ko dojamemo, da je v njej nekaj svetega, kar nas presega. Opazujemo ustvarjalnost vesolja, narave in vsega živega, in spoznamo, da smo tudi mi sami del tega porajanja. Mogoče je dojeti, da smo del stvarstva, in spoznati, da ljudje nismo bitja, ki se morajo kar naprej ubadati z bojem za obstanek, porivati naprej svoj težki voz in vleči svoje življenje od ene do druge postaje križevega pota. Ustvarjalnost omogoča, da nenehno spreminjamo sebe v harmoniji z resničnostjo danega hipa. NAGIB, KI IŠČE PREROJENJE Preiti v ustvarjalno življenje pomeni kritično opazovati svoje garanje, ujetost, prisilo, prepričanja in predsodke in se predati nagibu v nas, ki išče prerojenje. Najtežji del poti je prav zapuščanje lastne omejenosti, premik od strahu in nezaupanja vase v predajo veri in radosti. Ustvarjalno življenje je celostno in zato tudi veliko lažje, prijetnejše in bogatejše. V sebi nismo več razklani na ločena področja sebe, ki so v vojni med seboj: telo proti razumu, razum protui čustvom, čustva proti volji ... V ustvarjalnem navdihu pa se naše plasti povežejo in stopijo v komunikacijo. Vsaka prispeva svoje in vse se med seboj poslušajo. Zato se lahko začne dogajati čudež harmonije. To pomeni, da nam telo posreduje močne in jasne občutke o tem, kje je vsak hip naša moč, srce spregovori o našem trenutnem čustvenem dogajanju, um nam pomaga stopiti v stik z okoljem, predstavljati naše zamisli, komunicirati, predelovati vtise v jeziku naše kulture in dosegati izmenjavo. Ustvarjalnost nas osvobaja prepričanj o tem, kar smo, in nas povezujem z našim presežnim bistvom. Zaupajmo ji, ker pozna veliko več poti kot naš um, je modrejša in vendar večno mlada. Oddahnimo si: ni je stiske, ki ji ustvarjalnost ne bi bila kos. V naših čistih globinah živi, radodarna in neizčrpna se preliva v nas. Stopimo pod njene slapove, da bomo pozabili na svojo majhnost.

Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...