Pojdi na glavno vsebino

Ženske prehranjevalke

Ženske prehranjevalke

Nekaj misli o starih jeklenih navadah, ki ustavljajo naša ženska srca

Morda najhujša navada žensk je, da se držijo starodavne in vcepljene (nikoli izbrane in svobodno sprejete!) odgovornosti za prehranjevanje partnerja.

Ženska di odgovorna za zdravje moža ali partnerja. Ne za fizično ne za duševno (a o tem drugič).

Moški sam je odgovoren za svoje prehranjevanje, pa če so mu to kdaj povedali ali ne. Verjetno ga je mama naučila, da mu kuha in da on samo sede in je ... Kaj bo jedel, kdaj bo jedel, koliko zravo bo jedel – je izključno njegova odgovornost. Verjetno bi moral najprej živeti sam (in ne hoditi nk mami na kosilo ...), da bi dojel, kaj to je.

Ko začnemo živeti skupaj, se sploh ne dogovarjamo. Predpostavljamo pa tisoč stvari. Kaj vse je predpostavljal on? Kaj ste predpostavljale glede svojih in njegovih zadolžitev?

Ko se povežemo v par, naj bi se povezali dve samostojni osebi. Lahko je dogovorjeno, da ona kuha, a to sploh ni dolžnost ženske, tako kot ni njegova dolžnost, da naredi karkoli. Svobodni ljudje se dogovorijo in se zavedajo, da je VSE stvar dogovarjanja in svobodne izbire. Vsak je odgovoren za svojo hrano, preživetje, zaslužek, čisto perilo in pospravljen dom in nihče naj ne bi potiho računal ma to, kaj bo zanj delal drugi.

Ljubezen , eros, spolnost ...to pa je druga raven. Tu se pogovarjamo, ne dogovarjamo za delitev odgovornosti. Tu se čutimo, z besedami in brez, delimo občutke, tu ni računov, je samo resnica o tem, koliko nam nas uspe dobiti in dati. Zelo narobe pa je mešati eno in drugo. Kajti ko pretvorim svojo potrebo po ljubezni in pozornosti v potrebo po skuhani večerji in v tvojo dolžnost, da mi –če me imaš rada – ustrežeš – potem smo zašli daleč proč od odgovornega odnosa do sebe in drugega.

Vem, da drezam v sršenje gnezdo. Pa bom vseeno nadaljevala.

Pri mladih je še čas, da se vse to vzame v poštev že prej. Pri nas starejših pa je možno uvajati spremembe in vedetui, da je navdušujoče osvežiti odnos, ki je bil nastavljen togo, predvsem pa nezavedno. Seveda je treba sprejeti, da ima tudi moški pravico, da mu nehati doložati njegove dolžnosti. Začnimo torej ...

Pri odhajanju iz služenja Dolžnosti je potreben humor. Le brez hrenkobe in z veliko ljubezni gre in seveda se bodo oglasila tudi potlačena čustva. Navadno se zavemo, koliko let smo trpeli pritisk in nič čutili in še manj povedali ... in morda bomo kdaj zagoreli kot velik kres! Kres ničesar ne zažge, če je dobro postavljen, samo razsvetli in ogreje. Če vsak dan poskusimo narediti kaj malo drugače, da se nam odprejo notranje pokrajine svobodnega življenja.

Pred časom mi je neka gospa, ki dela z ženskami, rekla:«Mnoge zacvetijo po moževi smrti.« To pomeni, da si upajo zaživeti po svoji meri. Morda lahko začnemo že prej in morda tudi partner raje vidi, da cvetimo že prej ...

Ko morda povemo, da bomo odslej kuhale le enkrat na dan, to ni atentat na potrebe drugega. Je informacija o razpoložljivosti. Morda tisto uro kuhanja in pospravljanja rabimo za kaj drugega, kar nam je bistveno. Lahko se dogovorimo, da kuha kdo drug ali izumimo organizacijsko rešitev, ki nikogar ne oškoduje, kajti zdrava hrana je lahko tudi samo tisto, kar vsakdo prinese na mizo iz dobro založene shrambe. Toda glavno je razumeti, da drugi ne bo lačen, ker ne kuham, saj ni dojenček, ki si ne more ničesar vzeti sam!

Seveda ne gre iz dneva v dan, toda čas je, da ženske razumejo, da niso zadolžene za prehranjevanje partnerja. Glede otrok je drugače, dokler so zelo majhni, a tudi ostajajo meje, ki jih večina mamic vsak dan prekorači.

S tem člankom preprosto vabim k razmišljanju, odpiram vprašanje. Nimam odgovorov in receptov. Mislim pa, da lahko vsaka ženska na svohj edinstven način vnese vsak dan nekaj več svobode svobode v življenje, navadi partnerja in otroka na enakopravnost in odgovornost. Pogoj je, da se ne pritožujemo in ne očitamo, ampak vnašamo male spremembe z nasmehom in gotovostjo, da ne bo konec sveta.

Bo le začetek nečesa lepega, česar sploh ne poznamo.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...