Pojdi na glavno vsebino

Ženska prijateljstva na razpotju

Odnosi so zahtevna zadeva, odnosi med ženskami pa še malo bolj.

Pred kratkim sem v italijanski reviji brala poglobljen članek o razhodih med pijateljicami in o tem, kako so zamere med ženskami največkrat dokončne in nerešljive - bolj kot razhodi s partnerjem. Bivše prijateljice marsikatera ženska "briše" s posebno odločnostjo in se noče več ukvarjati z možnostjo zbližanja, kot da so zanjo umrle.

Opazila sem, da celo pri malih deklicah velja težnja, da »nisi več moja prijateljica«, če se kaj zgodi, in da se to dogaja tudi med mladostnicami. Pojav je veliko pogostejši pri deklicah kot pri dečkih, ki se raje ruvajo in stepejo, če se le da, ali drugače uravnavajo spore.

Manjka, kot opažam, predvsem jasno zavedanje, da je treba VSAKO zadevo obravnavati in reševati, pa naj se tudi zd nepomembna. To je povezano z občutkom vrednosti, ki šepa pri večini žensk. Če sebi nisi dovolj pomembna, se ne potegneš zase, ko čutiš, da te kdo prizadene. Tu ima tradicionalna vzgoja veliko odgovornost, saj žensk ni vzgojila ne h kulturi sprotne iskrenosti in poravnave in tudi ne v občutenje lastne vrednosti. Dodaten dejavnik je nezaupanje v odnose na splošno, ki ga tudi srečujemo vsepovsod.

Veliki sovražnik odnosa med ženskami je izmikanje soočenju, jasnosti in prevzemu odgovornosti, kar je sicer na splošno velika senca v naših odnosih. Če me prizadeneš, si moram prevzeti odgovornost, da čutim prizadetost, in iskati način, da dobim nazaj, kar se mi zdi, da sem v dogodku izgubila: pozornost, upoštevanost, možnost, da sem občutena v svojih potrebah. Samo jaz lahko dam pobudo, to je moja naloga. Druga naj bi sodelovala, a če jaz ne poskrbim za srečanje, ne more priti do stika.

Ker potegovanje zase ni prijetno in smo v njem ranljive in izpostavljene (morda bo rekla, da sem preobčutljiva in da pretiravam …), raje ne naredimo nič in upamo, da bo druga sama razumela. Če to počnemo več let in če to počneta obe, se v določenem trenutku vez pretrga in je ni mogoče zaceliti: preveč je bilo neizgovorjenega, potrebno bi bilo veliko časa in dela, da se vse to poravna in verjetno je vsaj ena izčrpala svojo pripravljenost za odnos. V prijateljstvu je temelj vsega vera v pripravljenost drugega, da bo iskren in da se bo potrudil poravnati, ker verjame v odnos in v dragocenost najine vezi. Ta vera ne more biti slepa, dobiti mora potrditve in velikokrat na skušpni poti je treba doživeti, da drugi pokaže željo po poravnavi in iskrenosti.

Zato je važno, da ženske zelo negujejo skrb za poravnavo med seboj in s tem dajejo tudi svojim hčerkam vzgled, kako varovati dragocene odnose. S tem se tudi usposabljamo za odnose s starši in partnerji, s kolegi, z vsakim človekom, s katerim sobivamo.

Življenjska prijatejstva so zaklad in vse, kar je dragoceno, preživi le z našo pozornostjo.

Z nežnim negovalnim odnosom do prijateljic prispevamo ne le h kakovosti svojega življenja, ampak h kulturi odnosov, ki je ena od najbolj bolečih strani sodobne napetosti med ljudmi.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...