Pojdi na glavno vsebino

Ženska prijateljstva- drugi del

Nadaljujem z razmišljanjem o odnosih med ženskami. Prejšnji članek naletel na velik odziv, kar mi daje misliti, da je to občutena tema. V članku najdete tudi vprašanja za poglobitev osebnih občutkov.

Skoraj vedno je glavni razlog za razhod med prijateljicami izkušnja, v kateri se ena ni odzvala na potrebe druge.

Medtem ko ena računa na podporo in sočutje, druga to prezre, ker je potopljena v svoje težave, ali pa naravnost pove, da ji ne more stati ob strani.

Zanimivo je, da ženska, ki doživi NE, to manj zameri partnerju ali moškim kot ženskam. To sem opazila velikokrat. Koliko neuslišanosti ženske požirajo leta in leta ne da bi moškega zapustile! In tudi potem, ko je razhajanje v teku, pogosto poskušajo ohraniti odnos … še in še Morda celo razumejo, da drugi ne zmore dati.

Prijateljici pa ženske veliko prej zamerijo in jo nepopustljivo izključijo iz svojega življenja. (KAKO JE MOGLA TO NAREDITI!!!!!!!!!!!) Zelo pogosto se tudi niso več pripravljene pogovarjati. Potegnejo črto –in adijo za vedno. Predvsem pa opažam tole: o prijateljici mislimo, da bi MORALA biti sposobna dati, kar si želimo. Ženska je do ženske zelo zahtevna, še zlasti, če je taka do sebe. Kot sebi ne postavi mej (kaj vse bi morale biti sposobna narediti, doseči, uresničiti, dati ...), kot misli, da bi morala biti več, kot je, tako isto zahteva od ostalih žensk. Do hčera smo zahtevnejše kot do sinov, do matere bolj kot do očeta, vsaj v moji izkušnji je tako. Ženska zna biti do ženske zelo stroga in neusmiljena.

Kot otrok pričakuje od mame, da bo zmogla vse, da mu bo lepo, tako pričakujemo danes (na nezavedni ravni) isto od prijateljic: da odgovorijo na telefonski klic kadarkoli in se pogovarjajo v nedogled, da pridejo takoj, ko smo v krizi, da priskočijo na pomoč ob vsaki priložnosti, da nam naredijo to in drugo uslugo, da prinesejo, kar rabimo ... Prav bi bilo, da se vprašamo, kaj nas žene, če si pričakujemo vse to in če smo razočarane, ker tega ni.

Kam to sodi? Kateri otroški zahtevi se ne moremo odreči, ki nikoli ni bila uslišana?

Ali je res to odnos, v katerem je prostora za svobodo obeh?

Poglejmo še drugo stran, v trenutek, ko mi rečemo NE prijateljici. Poglejmo, ali smo pravične.

Potem ko smo dale veliko otrokom, v službi, partnerju, staršem, sorodnikom ...(KOMU vse?) in smo izčrpane in podhranjene, kot se dogaja večini žensk, ki jih poznam, in o svojih potrebah molčimo ali se le pritožujemo, se oglasi še prijateljica. .. in nam prekipi.

Ona potem dobi tisti NE, ki bi ga morale izreči že velikokra prej drugim. Vsaj včasih.

Naš Ne v takih pogojih težko izzveni prijazno, v njem je namreč čutiti zadržano lakoto, jezo, žrtvovanost lastnih potreb, včasih celo obup, če ne moremo več. Prijateljici skoraj zamerimo, da TUDI ONA nekaj hoče pod nas. Ali ne vidi, da smo na koncu???

Lahko se dogaja, da v zavračanje prijateljice, ki morda sploh ne želi od nas veliko, izlijemo zavračanje do marsikoga, ki nas »požira« ali zanemarja, da smo vedno bolj votle. Pravičnost bi zahtevala, da vse to pretehtamo, ko se znajdemo v konfliktu s prijateljico, ki nam je draga, in čutimo, da ji ne moremo dati, kar si želi.

Morda ji nezavedno govorimo tole: «Vsega mi je že čez glavo. Ne začni še ti. Ali ne vidiš, da sem JAZ bolj potrebna pomoči kot ti??? Ne morem več prenašati ljudi, ki kar naprej nekaj hočejo od mene.« Toje zelo drugače, kot če rečem:

»Rada te imam, a tega ne zmorem. Lahko naredim kaj drugega malega zate, kar zmorem?«

Zavrnitev boli zato, ker je v njej naboj, ne pa zato, ker rečemo NE.

Ko to govorimo, bomo sicer dojele, da ni res, da nimamo kaj dati. Vedno lahko kaj damo, čeprav malenkost. Kadar mislimo, da ne moremo NIČ dati, je to zato, ker smo nabite z jezo, žalostjo, razočaranjem ... in torej smo POLNE nečesa drugega.

Vprašanja (za tisto, ki doživi odklon, zavrnitev, ker je prijateljica rekla NE)

  1. Sem v njenem NE čutila jezo, kot da mi zameri, da nekaj hočem od nje?
  2. Ali pogosto doživljam, da je jezna in da ne želi dajati?
  3. Imam večkrat občutek, da vidi predvsem sebe in svoje težave in bolj malo sočustvuje in daje?
  4. Kdaj sem to prvič začutila?
  5. Sem ji to povedala?
  6. Mi je ta oseba draga?
  7. Želim biti ob njej tudi v primeru, da je to njena resnična mera, ker vsekakor dobim nekaj, kar mi je dragoceno?
  8. Lahko to, česar mi ona ne, dobim drugje? Si znam to pridobiti?
  9. Ali od mene zahteva, da dajem več, kot mi daje ona?
  10. Kdaj sem to začutila?
  11. Sem se odzvala poštemo, sem torej naredila, kar sem čutila kot pravičlno do sebe ali pa sem se silila odgovoriti na njena pričakovanja?
  12. Koliko ji želim v bodoče dati, da se bom počutila enakopravna?

Kadar me rečemo NE

  1. Ali me od mojih najbližjih obremenjuje, ker mu dajem več, kot zmorem?
  2. Prejemam dovolj pozornosti, nežnosti v osebnem življenju?
  3. Počivam dovolj? Me najbližji pri tem podpirajo?
  4. Sem na splošno jezna na svet zadnje čase ?
  5. Kaj bi mi pomagalo?
  6. Ali pogosto doživljam, da je prijateljica jezna in da ne želi dajati?
  7. Imam večkrat občutek, da vidi predvsem sebe in svoje težave in bolj malo sočustvuje in daje?
  8. Kdaj sem to prvič začutila?
  9. Sem ji to povedala?
  10. Mi je ta oseba draga?
  11. Želim biti ob njej tudi v primeru, da mi ne bo dala vsega, kar si želim, ker vsekakor dobim od nje kaj, kar mi je dragoceno?
  12. Lahko to, česar mi ona ne daje, dobim drugje, ker si znam to pridobiti?
  13. Ali od mene zahteva, da dajem več, kot mi daje ona?
  14. Kdaj sem to začutila?
  15. Sem se odzvala poštemo, sem torej naredila, kar sem čutila kot pravično do sebe, ali pa sem se silila odgovoriti na njena pričakovanja?
  16. Koliko ji želim v bodoče dati, da se bom počutila enakopravna?

Ko si na vse to odgovorimo, poglejmo, kaj je najbolj živo v nas. In potem naredimo majhen načrt za majhen korak v novo smer. Če se je trenje šele začelo, imamo veliko možnosti, da dobi prijateljstvo nove temelje in moč, ki je prej ni imelo.

Če je stvar huda in zastarana in jo želimo reševati vsaj s svoje strani, pa rabimo podporo.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...