Pojdi na glavno vsebino

Ženska grenkoba

Ko ženske govorijo o moških, opažam veliko grenkobe. Poskusila sem prikazati to bolečino in prvi korak iz nje.

Najpogostejše pritožbe žensk nad možmi sem strnila v spodnje stavke. Vedno je kdo važnejši od mene, nikoli nisem prva zate. Ne jemlješ me resno. Posmehuješ se mi. Ko se navdušim, me pobiješ. Ko te iščem in se ti zaupam, me odbiješ. Ko sem pripravljena ljubiti, se umakneš. Veliko sem ti dala, a ti tega ne ceniš. Zmeraj najdeš kaj na meni, kar ni v redu. V družbi pozabiš name. Zahtevaš, da sem samostojna in močna. Ne morem se opreti nate, ko sem nebogljena, ker se umakneš. Iz gornjega seznama bi se zdelo, da je ranjena ženska, ki govori, polna hrepenenja po ljubezni, in da mora moško storiti le majhen korak, pa bo o srečna in ga bo zasula s hvaležno ljubeznijo. V resnici pa nikoli ni tako. Vsak od zgornjih stavkov vsebuje očitek. Zahteva, da drugi prizna krivdo. Obsoja in pričakuje povračilo..V njem so zgoščeni občutki zapuščenosti, manjvrednosti, pomanjkanja, razočaranja in zamere. Toda tudi v primeru, da moški odgovori ljubeče, do stika ne pride. V trenutku se v nas obudi občutek, da smo že stokrat prosile in nikoli dobile in da je zdaj pravzaprav pozno in da ne more biti kaj takoj vse v redu. Ne moremo drugače, kot da ga zavrnemo. V redkih trenutkih, ko je morda pripravljen dati, kar želimo, ga odbijemo. To smo gotovo storile že neštetokrat, zavestno ali ne. Zakaj to počnemo? Kaj storiti s to grenkobo v srcu, s to uničevalnostjo, če še hrepenimo po njegovi ljubezni? Pomaga nam, da se obrnemo vase in se začnemo ukvarjati s svojo zamero. Morda bomo ugotovile, da se je nabralo ogromno napadalnosti in spoznale, da jo vsak dan tudi izražamo in da partner močno in nenehno čuti našo nabitost. Mi seveda mislimo, da si jo zasluži in da bi prav zaradi tega moral razumeti, da se mora spremeniti, če hoče biti ljubljen. Toda pozabljamo, kaj se dogaja v človeku, ki doživlja hude kritike od nekoga, ki mu je drag. (Smo pozabile, kako se počutimo, če nas kdo kritizira?) To v njem vzbuja občutek, da nas ne zna ljubiti, da nas ne more ljubiti. To ne vzbuja želje, da bi poskušal. Verjetno je obupal nad svojo sposobnostjo, da bi bil sprejet, nad tem, da smo ga še pripravljene iz srca ljubiti. Vda se v to, kar je, in skuša rešiti, kar je ostalo, dokler je še znosno. Vdal se je v to, da z njim nismo srečne in on ne z nami. Saj še nekako gre ... Če odkrijemo, kako vsak dan napadamo in tiho verjamemo, da je on glavni krivec in da se je vse začelo zato, ker je on uničil naše zaupanje, potem smo našle storilca. Nismo pa našle rešitve. Če iščemo izgubljeno zaupanje v dvoje, potem ne moremo mimo pogleda vase. Z grenkobo v srcu ne moremo dobiti ljubezni. Verjetno rabimo pomoč, da izrazimo vso notranjo bolečino in maščevalnost, a šele po tem dejanju postanemo sposobne kaj storiti za odnos, v katerem trpimo. Samo tako lahko zaživi naše upanje v prerojeno ljubezen, v kateri še želimo biti srečne.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...