Pojdi na glavno vsebino

Zdravje na delu v novem letu

Praznični čas nas usmerja k spoznanjem, ki zračijo zavest za nove začetke.

Ko si voščimo ZDRAVJA v novem letu, si voščimo tudi, da bi znali prepoznati, kar je nezdravega v naših odnosih, to omejiti ter graditi okolje, v katerem lahko dihamo in rastemo. Zdravo delovno okolje se rodi iz čustvene ekologije ... kjer nihče ne izniči ostalih živih bitij s svojo strupeno premočjo, z izčrpajočo monokulturo svojega ega.

Imate izkušnje s strupenim ozračjem na delu in bi radi kaj več razumeli glede tega? Preberite tole.

Harvad Business school verjetno ni ustanova, ki bi ji lahko pripisali pretirano človekoljubje. Bolj so pozorni na interes delodajalca kot na medčloveško solidarnost, zato se lahko zanesemo na njihove raziskave o tem, kaj se podjetjem splača početi in kaj ne.

V eni zadnjih raziskav so ugotavljali, koliko so v podjetju koristni tako imenovani Star Workers. To so izredno uspešni, celo genialni zaposleni, ki pa imajo to lastnost, da so veliki narcizi, polni sebe, poniževalni do kolegov, saj hočejo vedno sijati le sami. Po preverjanju 50.000 primerov so ugotovili, da imajo podjetja od teh genialnih posameznikov več škode kot koristi. Kljub izrednim sposobnostim je namreč njihova moč zastrupljanja komunikacije tako močna, da ne odtehta vsega, kar pa lahko doprinesejo k produktivnosti. Motnje in težave, ki jih vnašajo, so predvsem destruktivne. Skratka, stranski učinek njihove strokovne odličnosti je, da produktivnost organizacije strmo pada: zavirajo izražanje in kreativnost drugih, onemogočajo sodelovanje, podirajo samospoštovanje in elan sodelavcev in pretok komunikacij, nenehno ustvarjajo zaplete in zastoje. Podjetje ali ustanova z njimi v svoji sredi delujeta slabše in ne boljše, pa čeprav ocenjujemo samo objetivne kazalce produktivnosti in ne upoštevamo ne vzdušja ne kakovosti odnosov. Skratka, harvardski raziskovalci odsvetujejo, da bi jih jemali vslužbo.

Žal je uveljavljanje narcizov na račun drugih pogost pojav. Že šole in univerza podpirajo individualizem in egocentrično izpostavljanje sebe na račun drugih. Izstopajoči genij se prepriča, naj ne bi imel obveznosti do drugih, saj so «manj« in naj se take tudi počutijo ... On se ukvarja samo s seboj in s svojo sijajno samopodobo. Po moji izkušnji včasih to sploh ni genij, ampak le napihnjen človek, ki se precenjuje in si je priboril položaj po drugih poteh. Tudi takih ne manjka in če naletijo na nadrejene, ki jim niso kos, lahko v imenu namišljene večvrednosti neomejeno škodijo. Nihče jih ne zna ustaviti.

Oddelki za osebje bi morali biti zato (pravijo na Harvardu) zelo pozorni ne le na kurikulum, ampak zlasti na to, kako se oseba obnaša na socialnih omrežjih. Kakšne je njen stil komunikacije? Povezovalen? Spoštljiv? Ustvarjalen in navdihujoč? Ustrahovalen, strupen, vzvišen, zafrkljiv, poln kritičnost na račun kogarkoli? Socialna inteligenca je bistven in izmerljiv podatek o človekovih delovnih sposobnostih. Strokovnost sama brez socialnih sposobnosti ne jamči ničesar in uniči delovno uičinkovitost kolektiva ali cele ustanove, če je takih ljudi več. To velja tudi za bolnišnice, šole in velike javne ustanove, ki naj bi skrbele za blagor državljanov. Preverjanje socialne inteligence je sestavni in ključni kriterij za zaposlovanje in še zlasti za mesta visoke odgovornosti.

Prepoznati rušilnost sicer sposobnih ljudi je nujno, če naj omejimo in zdravimo socialno patologijo sovražnosti, metanja polen pod noge, vojne med zaposlenimi. Nadarjen, a rušilen človek namreč uporablja svoje spretnosti tudi zato, da uničuje načrtno, premeteno in da zadene vedno v živo. Ker ne izbira sredstev, mu ljudje, ki pa imajo etična načela in so strpni, ne znajo postavljati mej, in so le zaprepaščeni, prestrašeni, ogorčeni ali zamorjeni pred njegovim viharnim ali podtalnim rušenjem.

Manjka nam kultura vodenja, pri kateri bi odgovorni znali ne le izbirati ljudi, ampak tudi opažati, kar ne gre, izolirati patologijo in tako z močno in obenem etično držo negovati kulturo skupne rasti, podpore in ustvarjalne moči v javnem življenju.

Na delu preživimo več kot pol življenja in strupeno ozračje ustvarja ogromno škodo, tako finančno kot na telesu in duši ljudi. Finančna rast in uspešnost podjetij in ustanov mimo kakovostnih odnosov nista možni.

Naj zaveje čisti in plodni veter v delovnih okoljih ... in vsi bomo lahko bogatejši na skupni zemlji.


Oznake: zanimivo


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...