Pojdi na glavno vsebino

Zdravilno življenje namesto rakastega

Kaj resnično rabim? In kaj lahko naredim, da me moja vsakdanjost ZDRAVI?

So vprašanja, ki vodijo v zdravljenje življenja.

Morda odgovor dolgo ne bo jasen. A že odločitev, da bomo iskali smer in se temu posvetili, naše bitje sprejme kot odrešilno možnost in že na poti do cilja okevamo.

Za rakom obolevamo predvsem zato, ker ne počnemlo bistvenih stvari zase. Kdor se ne ukvarja s svojimi potrebami, se ne more veseliti življenja v telesu in njegove celice nimajo moči za samoobrambo. Zakaj bi se borile za naše življenje, če jim sporočamo, da je vse naše življenje predvsem naprezanje in odpovedovanje? In da se ga ne veselimo ZASE?

Veselje, ki ne zajame NAŠEGA telesa zaradi tega, ker je srečno, nima zdravilnega vpliva na organizem. Uspehov, denarja, priznanja okolja in podobnih zadoščenj je lahko veliko in glava lahko ustvarja veliko vzhičenost, ki se zdi veselje. A telo ugotavlja le, koliko smo nahranjeni v svoji najgloblji vitalnosti, v odnosu do sebe.

Rabimo ne le zdravo prehrano in gibanje, zrak in počitek. Vse to deluje le, če je v službi našega čutenja. Če zase skrbimo brezdušno, ker je “treba” zdravo jesti, hoditi, telovaditi in spati, in če se ženemo to delat iz občutka dolžnosti, telo ne dobi bistvenega: ljubeče pozornosti, v kateri zadiha iz globine in začuti val volje do življenja. Tisti val, ki edini doseže, da se imunski sistem zažene v obrambo našega bitja, ker začuti našo željo po živosti.

Telo želi biti opažano, izprašano, slišano, povabljeno in dočakano, ne zbrcano v dejavnost.

Tistega smo potrebni, kar nam požene kri po žilah, kar nas ogreje okrog srca, kar nam daje občutke sitosti in moči, kar nam odpira pljuča, kar nas vrže na noge, ker je želja tako močna, kar nas dela neutrudne in srečne, ko smo s tem zaposleni, kar je lahko, pa čeprav tudi naporno. Ko nam sijejo oči, ko se nasmehnemo, ko odpemo roke in smo kot otrok, ki je našel najljubšo izgubljeno iragčo … tisto nas zdravi.

Naše telo čuti, kaj nam vrača ali jemlje voljo do življenja.

Vprašajmo ga, kaj mu manjka, in nas bo vodilo v ozdravljenje vsak dan na novo.

Terapije same niso dovolj, mi sami smo tisti, ki naj bi slišali sporočilo telesa in duše in stopili na pot, ki zdravi naše poškodovano življenje.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...