Pojdi na glavno vsebino

Zboleti od nesmisla

Rak med ženskami je v porastu, opozarjajo onkologi. Nekaj misli o tem, kako si lahko nehamo škoditi.

Razlogov, da telo ne zmore preprečiti razraščanja rakastih celic, je gotovo nešteto. Nekateri so splošni znani, nekateri zelo osebni.

Navedla bom tiste, ki jih poznam iz svoje izkušnje. Vzemite jih kot pričevanje, ne kot občeveljavno resnico. Morda lahko kateri od primerov nagovori vaše srce, ki nosi v sebi neizraženo bolečino in obenem smer za rešitev.

Zakaj sem na tem, da zbolim........?

... ker sem že dolgo zelo zelo utrujena in ne mislim, kako mi to škodi. Že celo življenje vlečem naprej svoje dolžnosti in se ne sprašujem, kdaj sem se odločila, da bom živela tako, in zakaj. In sploh ne pomislim, da bi lahko odločala drugače. Pozabila sem na svoje želje in možne spremembe me niti ne zanimajo več.

... ker sem že čisto otopela. Ne počutim se resnično živa. Ne spomnim se več trenutkov čistega veselja ali otroškega uživanja. Svoje mrtvilo sprejemam kot vsakdanje in normalno stanje. Ne čutim, kaj se dogaja z mojimi čustvi, z dušo, telo je daleč od mene. Brezčutnost me je pregnetla do kosti, s seboj že dolgo ne sočustvujem več, če sem sploh kdaj.

... ker sem vdana v partnerski odnos, v katerem ni več nobene intimnosti, nobene nežne besede, nobenega toplega pogleda in dotika. Nikoli se ne počutim občudovana, ljubljena, v drugem ne prebujam hrepenenja in moja ženskost je ovenela. Ničesar ne naredim, da bi bilo drugače, ali pa se trudim že leta na isti način in ničesar ne dosežem. Upam, da se bo zgodil čudež, a vsak dan se dogaja isto.

... ker vem, kaj bi rada delala, pa sem prepričana, da ni možno, in samo objokujem leta, ki tečejo; ne iščem poti za svoje sanje, samo žalujem.

.... ker v sebi ne vidim ničesar, kar bi lahko ljubila in spoštovala, in se mi zdim, da nisem uresničila ničesar vrednega

... ker vem samo, kaj si drugi pričakujejo od mene ali kaj zahtevam od sebe, da nimam slabe vesti. Nimam pa pojma, kaj bi rada, če bi lahko izbirala, moje srce molči, če ga sprašujem, česa si želi.

V vseh naštetih primerih deluje zapuščanje sebe in žrtvovanje lastne vitalnosti za kaj drugega. Svojemu bitju sporočamo, da je le orodje, ne pa čisti prostor za doživljanje sebe, enkratnega smisla in varovanja lastne dragocene in svete živosti.

Vsaka bolezen pridobi moč, če se umaknemo iz svojih celic, v katerih bi hotelo prekipevati življenje, kot ga narekujue srce. A lahko se premaknemo v območje, kjer se oglašajo želje, upanje in moč.

Obramba življenja poteka na skrivnosten način in nihče tega ne more sprožiti namesto nas. A mnogi lahko pomagajo, da vera vase spet zaživi, če podporo poiščemo in sprejmemo.

Vse se začne s tem, da se pogledamo z ljubečimi očmi in se vprašamo:" Kaj lahko storim zate?" In potem naredimo prvi korak, da spet začutimo, kaj pomeni izbirati med svojim življenjem in ne. Med tem, da živimo, in med tem, da izvajamo program, ki smo ga nekoč nezavedno in večinoma postopno in neopazno sprejele.

Samo naše lastno življenje, v katerem prepoznavamo svoje bistvo in čutimo, da se varujemo kot zaklad, ustvarja Življenje.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...