Pojdi na glavno vsebino

Zaživeti iz pepela

Zaživeti iz pepela

Kar zmore vejica, kar zmore trava, to zmorem tudi jaz.

Na spletu že krožijo slike iz Avstralije, kjer iz navidezno požganega debla rase živa vejica in kjer iz pepela odganja trava.

Zakaj bi človek ne zmogel, kar zmore trava na avstralskem pogorišču?

Trava, vejica zmore odgnati zato, ker se ne sprašuje, kdo je kriv za opustošenje. Ne preklinja in ne išče maščevanja, da bi olajšala preživelo grozo.Ne obupuje in ne sprašuje se, ali je še vredno živeti. Ne ustavlja se ob vprašanju, zakaj jo je doletelo uničenje, zakaj ni več tega, kar je bilo, zakaj vse to zlo, zakaj trpljenje požganega sveta, zakaj ni pravice za nedolžna bitja, ki so zgorela brez krivde, zakaj ni nekje nekoga, ki bi to preprečil, kaznoval krivca in vzpostavil pravičen svet.

Kolikokrat sem se tako spraševala in kolikokrat sem ugotovila, da to povečuje trpljenje, ustavlja moje življenje, ljubezen, prerojenje.

Raje bom trava in vejica, raje uporabim to, kar ostaja še živega v meni, za vzgon navzgor in v korenine. Zemlja je topla, dim se redči, nebo je ostalo na svojem mestu. Življenje je močnejše od vsega, kar kdo lahko naredi uničevalnega, le počakati moram, da se vrne zeleni val, in čuvati svoje dihanje na mestu, ki mi pripada.

To lahko izberemo in zmoremo, ker imamo poleg vsega tudi sposobnost, da se premaknemo k sočloveku, ki nam v svojem zelenju lahko ponudi zavetje, dotik in spoznanje o večnem vračanju ljubezni in obilja.


Oznake: osebna rast prerojenje

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...