Pojdi na glavno vsebino

Zatekanje v mentalni svet, vračanje v telo

| Izvirna strokovna vsebina Josipa Prebeg, napisala Alenka Rebula.

Zatekanje v mentalni svet, vračanje v telo

Pogosto vidimo človeka, ki si domišlja, da se z udarci po tipkovnici in z drsenjem po aplikacijah lahko premika v svetu in vanj posega. Pogosto meče vase katerokoli hrano in je največkrat zunaj občutkov svojega organizma.

Samo bolečina ga opozori, da telo obstaja. Zanemarjanje telesa pogosto izvira iz uhajanja v svet, ki se vrti po zahtevah in iluzijah uma, a tudi zato, ker nas nihče ni naučil, da bi telo poslušali in čuteče podpirali. Lažje je imeti opravka z umom, z mentalno-duhovnimi svetovi. Tam si lahko domišljamo karkoli in vsega se naučimo hitro.

Mentalni svet je svet bliskovitih nevronov, po katerih lahko misli drvijo s hitrostjo tisočink sekunde in lahko ustvarimo karkoli. Vse je možno. Tudi sedeti ure in ure in pozabiti, da imamo telo: sklepe, ki živijo od premikanja, pljuča, ki si želijo svežega zraku, oči, ki iščejo mir zelenja, mišice, ki hrepenijo po gibih, v katerih se lahko gradijo in obnavljajo. Telo išče živost svojega obstoja, kliče zemljo, vodo, luč in zrak. Um vsega tega ne potrebuje, da se premika v svojih poljubnih svetovih.

Ta odsotnost od življenja, čutenja in potreb živega telesa traja pri mnogih ljudeh ure in ure vsak dan, leta in leta. Ko jim govorimo o telesu, jim gre na živce. Ego živi v umu in hoče naprej v svojem ritmu drvenja in prepričanja, da mu pripada ves prostor in da je aktiven, močan in odločilen za naše življenje.

Dokler telo ne začne popuščati. Dokler se kaj ne zgodi. Ali dokler na starost ne dojamemo, da telo nima več nobene prožnosti, moči in sposobnosti, da bi sledilo naši želji po življenju, ki pa nas zlepa ne zapusti. Vsa desetletja staranja po 60. letu postajajo pot navzdol v vedno večjo okornost, zastoj in nemoč.

To NI v zvezi s staranjem in seveda ni nujno. To je odvisno od zanemarjana odnosa s telesom, to je sad virtualnega življenja. Ko hočemo misliti, da je mišljenje vse in telo samo dodatek, ki naj nam služi, in ki mu morda namenimo kakšno uro v telovadnici ob strojih. A telo od tega ne živi.

Naj um večkrat na dan in skromno stopi v ozadje in da prostor telesu, telo pa naj pove svojo resnico in pokaže, kaj naj storimo za varovanje življenja.

Za zdaj in za desetletja pred nami.


Oznake: osebna rast telo

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...