Pojdi na glavno vsebino

Zasij skozi žalost

Zasij skozi žalost

Prazniki lahko prinesejo velike bolečine. A možno je sijati in ljubiti sredi največje žalosti.

Izgube, bolečine, smrt, bolezen, obupno težka doživetja ... vse to nas lahko obišče za praznike. Tudi meni se to dogaja.

A žalost ne zahteva od nas, da se ji podredimo, želi se nas le dotakniti in nas spremeniti.

Bolečina stre naše upanje, naše sanje, naša pričakovanja, naše gotovosti ... in nas vrže v širino, ki je še nikoli nismo izkusili. Kar smo želeli, je izgubljeno v neskončnem prostoru odhajanja. Pred nami je praznina, v kateri se rojeva nov svet. Drugačen. Tu še nikoli nismo bili. Ni udomačen in ne uboga nas, a nas ljubi.

Hudi udarci, težko slovo, nepopravljiva izguba ... vse to so žareči rezi, ki razprejo veliki obod, s katerim smo zamejili svoje poznavanje življenja in svoj odnos do prihodnosti.

Lahko smo praznični tudi v bolečini. Lahko se odenemo v svetlobo in žar. Sijati je mogoče vedno, ker naša luč ne prihaja od zunanjih okoliščin. Sijaj oddaja naše bitje, kadar pustimo, da se nas dotakne mogočna in svobodna ljubezen. Tista, ki se ne pusti povleči v vrtince obupovanja in neuresničenih sanj, ampak nas požene v odsevanje neskočnega in nastajajočega. Sijaj duše prikliče radostni priliv ljudi, besed, srečanj in dogodkov, ki prihajajo k nam iz prihodnosti, da nas usposobijo za nove poti. Bolečina nam vzame iz rok žezlo, ki smo ga krčevito držali, in ga spremeni v ptico, ki gnezdi v najčistejši višini.

Zbogom, ljuba Marjanka, zbogom, sestrica.


Oznake: osebna rast smrt ljubezen


Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...