Pojdi na glavno vsebino

Zapustiti otroštvo

Zapustiti otroštvo je začetek odrasle ljubezni.

Pustiti za seboj otroštvo pomeni nehati jesti (spravljati vase, kopičiti) kot nemiren otrok, ki želi v sitosti pozabiti na svoje pomanjkanje v odnosu. Se nehati sladkati s hrano, ki utaplja žalost, in se postaviti na noge v iskanju drugih, s katerimi je možno veselje. Namesto »hrana« lahko seveda napišem tudi pijača, zapravljanje, kajenje, delo, nenehna jeza in pritoževanje … vse, kar omamlja in poglablja zapiranje vase. Karkoli delamo, pa čeprav je navidezno celo plemenito, je lahko samo poskus samopozabe.

Pustiti za seboj otroštvo pomeni spoznati, da je svet poln možnosti in da se ne konča vse med štirimi stenami. Otrok misli, da je dom cel svet in da so starši vesolje. Odrasli ve, da je njegov svet vse, kar lahko sreča in vzljubi.

Pustiti otroštvo za seboj pomeni, da stopimo čez prag in se učimo novega jezika, s katerim bo mogoče stopati v nove izkušnje. Doma smo se naučili samo jezika svojih staršev. Lahko smo dvojezični.

Slovo od otroštva je lepo. Naj ostane le spomin, ki nam pove, od kod prihajamo, a ne več, kam gremo.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...