Pojdi na glavno vsebino

Zanimiv posvet v Trstu: Baby FACS, obrazna mimika dojenčka

Baby Facs, raziskovanje otrokove obrazne mimike. Končno lahko dokažemo, da dojenček čustvuje Tržaška otroška bolnišnica Burlo Garofalo se posveča mnogim zanimivim raziskovalnim projektom in inovativnim pristopom v mednarodni pomoči na področju varstva matere in otroka. V omenjenem projektu sodeluje tudi mlada slovenska psihologinja iz Trsta Jasna Legiša.

Zelo zanimiv je novejši projekt Baby F.A.C.S. ZA kaj gre? F.A.C.S. (Facial Action Coding System) je posebna metoda za raziskovanje neverbalne komunikacije oziroma obrazne mimike. Avtor izvirne metodologije (za odrasle) iz sedemdesetih let je Paul Ekman. Gre za njegov življenjski podvig, saj je obrazno mimiko preveril tudi z medkulturnimi študijami. Preprosto povedano gre za ugotovitev, da imamo vsi ljudje vrojene iste nevrološke vzorce, ki spremljajo čustveno odzivanje, obrazne mišice pa pri tem igrajo glavno vlogo. Iz aktiviranega sistema mišic potemtakem lahko sklepamo na čustvo. Zato se zdi, da je mogoče s pomočjo natančne anatomske analize kodificirati čustva pri vsakem človeku, saj se ta obvezno pojavljajo ob aktivaciji določenih mišic V italijanščini je avtor leta 1989 objavil delo I volti della menzogna (Obrazi laži) v katerem se loteva vprašanja simulacije čustev. Odrasli pač lahko simulira, medtem ko dojenček tega ne more ... Gre za zelo zanimivega znanstvenika, ki je poleg tega tudi zelo odprt in sodeluje v projektu Mind and Life, ki ga opisujem v rubriki Beležke o knjigah in avtorjih. Avtorica Harriet Oster je metodologijo svojega učitelja prilagodila za otrokovo obrazno mimiko, glasove in kretnje, ter jo poimenovala Baby F.A.C.S. (1993) Naj omenim le njene ugotovitve (pri enomesečnem dojenčku) o lesku oči kot nosilcu sporočila. Namenjen je materi: otrokove očesne mišice se premaknejo, oči se zasvetijo in so uvod v nasmeh, čeprav vid še ni polno razvit. Znanstvenica pravi, da so dojenčki mojstri neverbalne komunikacije, saj so od nje življenjsko odvisni. Bolnica Burlo Garofalo se trenutno ukvarja z aplikacijami te metodologije na odnos med pediatri in otroki, na avtizem in na novorojenčka. Zanimivo: moralo je preteči veliko let, da je znanost sprejela možnost, da imajo tudi novorojenčki čustva. Dolgo je veljalo, da so zaradi nerazvitega živčevja dojenčki veliko manj občutljivi in da je možno celo opravljati posege brez anestezije, saj otrok ne more intenzivni trpeti ... Da se je to dogajalo, so na svojem kongresu pred leti v Milanu priznali sami italijanski pediatri. Ali moramo res čakati še na druga odkritja, namesto da bi se preprosto vživljali v otroka in dojeli, da gre za človeka v polnem pomenu besede? Za človeka, ki je bolj in ne manj ranljiv od odraslega? Nam mora dati znanost dovoljenje, da verjamemo v to, kar čutimo?

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Oznake: zanimivo


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...