Pojdi na glavno vsebino

Zamera je garanje

Zamera je garanje

Bolj smo polni zamere, bolj smo od tega zaposleni in izčrpani.

Bolečina se izčrpa, ker išče pot v ozdravljenje.

Zamera pa nikoli, kajti njen cilj ni, da bi se izčrpala.

Od nas terja nenehno delovanje za svoje naporne cilje.

Kaj vse MORAMO delati, ko smo do koga polni zamere?

Ne smemo pozabiti, kaj je drugi zakrivil. Potrebno je ohranjati spomin in vse v telesu, kar omogoča, da ga podoživljamo v vsej moči krivičnega dogodka.

Obenem je potrebno (če je to nam draga oseba ali oseba, ki jo potrebujemo za preživetje) ta naboj zadrževati, da ne pride na dan in ne razdre odnosa.

Drugega (če ga imamo radi), je treba tudi zavarovati pred našo napadalnostjo in sovražnimi čustvi, ker praviloma nikoli nočemo, da bi se mu res kaj hudega godilo. Včasih smo polni zamere do otrok ...

Obenem skušamo preprečevati, da bi se dogodek ponovil, a na to, česar se bojimo, nehote opozarjamo in s tem prispevamo, da se zgodi.

Obenem preprečujemo, a bi drugi ne opazl, kaj se nam zares dogaja, in svojo grenkobo prikrivamo tudi sebi. Sebi nismo všeč, ko smo maščevalni in napadalni, obenem čutimo, da je to za nas nevarno, ker se okolje odziva na podoben način in vrača udarce.

Obenem pa sporočamo, naj vendar naredi kaj, da bo drugače, skrivoma očitamo in mu grenimo življenje, a tega ne vidimo. Drugi pa bodice čuti in se temu primerno odziva.

Skratka, zamera nam ne da miru ne podnevi ne ponoči.

Potrebno jo je videti, priznati, se odločiti, da jo občutimo in nazadnje izpraznimo. Ta proces rodi zavedanje, zrelo odlaganje bremen in olajšanje ter srečanje z drugim. To je najprej odpuščanje, potem pa še veliko več.

Izpraznjena zamera ustvari prostor za življenje. To sem ob Josipi, ki te procese zna sprožiti in spremljati, velikokrat doživela.

Tudi to bo ena od tem oktobrske Vere vase, ki se ukvarja z občutkom varnosti. Ne moremo se počutiti varne na svetu, če smo polni zamere. A ko jo odložimo, se odpre nebo nad nami in v nas in končno razbremenjeni zaživimo svoja notranja bogastva, ki jih zamera drži v verigah.

Naj grenki zapisi srca zgorijo v plamenih novih, svežih želja. Mir nam pripada in v njem lahko začnemo na novo.


Oznake: osebna rast zamera

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...