Pojdi na glavno vsebino

Za matere

Za matere

To pesem sem napisala pred mnogimi leti kmalu po porodu. Iz vsega srca jo poklanjam vsem, ki ste kdaj rodile.

Na Veliki reki

Sama sem morala odpotovati
in oditi daleč
zelo daleč
v svet onkraj tega življenja
in se izročiti ženski v sebi
ki na meji s smrtjo
utira živo stezo do cilja
in  spoznati
da znam roditi.

Nazaj je prišla neka druga
tista, ki zmore razmejiti svetlobo od teme
drugačna hodim zdaj po svetu
lažja
ker sem odtočila smrtni strah v Veliko reko
in težja
ker je moj čoln zdaj dragocenejši
in še bolj moram poslušati  tišino svojih voda
da ne nasedem
od blizu moram gledati vse brzice
in zajeti polno in mehko
čisto pretakanje večnega pod seboj.

Tako plovem s teboj, otrok moj,
dokler te ne odložim na obalo
in nikoli nočem pozabiti nase
na tem svetem čolnu
ker sem včasih samo mati
a za vedno naseljena v ženski
ki potuje po Veliki reki
svoje duše.


Oznake: verzi in misli materinstvo


Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...