Pojdi na glavno vsebino

Vživljanje nas krepi

Navadno mislimo, da je pozornost do drugih naporna in da nam jemlje prostor zase.

V resnici nas pozornost (vživljanje, občutenje drugih) le poveže z njihovimi potrebami in tega se bojimo. Mislimo, da je treba tudi obvezno ustreči in odgovoriti na težnje drugih, in da bomo prisiljeni reči DA, če bomo globoko začutitli moč njihove želje.

Podarimo si svobodo opazovanja in sočutja brez obveznega DA!

V odnosih je bistvena občutljiva jasnost, ne ustrežljivost.

Vedno nam pomaga dojeti, kaj drugi v določenem trnutku občuti, česa je potreben. Tako lahko dojamemo, če tisto lahko damo ali ne. Jasnost nam vedno daje moč za korake, ki lepšajo življenje, pa naj to pomeni, da rečemo da ali ne. jasnost nam omogoči izbiro, povezanost s seboj. To vedno prinese sprostitev in olajšanje.

Obenem nam pozornost do drugega pomaga, da dojamemo, česa ne more ali ne želi dati, govoriti, slišati ali narediti. Tudi to nam je v pomoč, da lahko gremo iskat drugam, česar smo ta hip potrebni, če tega od njega ne moremo dobiti. Tudi v tem primeru doživljamo jasnost, ki razprši meglo prizadetosti: nekaj nam manjka, drugi ni dostopen (vsaj trenutno ne), treba je iskati drugje, če je nujno, ali se dogovoriti in počakati, če vem, da je možno zame.

V vsakem primeru je vživljanje v drugega nekaj, kar koristi še najprej nam, da smo v odnosih varnejši, ustvarjalni, ljubeče povezani s svetom.

Namesto da bi rezali vezi, rušili odnose in pohodili potrebe drugih ali pa svoje, se učimo jadranja.

Veter piha zdaj od tu in zdaj od tam, potrebe ženejo nas in druge, a plovba je lahko naravnana na velikost vsake barke, želeno smer in vremenske razmere.

Upoštvajmo jadralsko solidarnost, vsi smo otroci istega morja, ki nas nosi in hrani.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...