Pojdi na glavno vsebino

Vzgajati sebe kot ljubljenega otroka

Vzgajati sebe kot ljubljenega otroka

Vsi imamo še vedno v sebi zdrave in vitalne nagibe svojega otroštva.

Maria Montessori je pedagoška osebnost prejšnjega stoletja, ki mi je posebno blizu. Večkrat se vračam v branje njenih misli, veliko ima še povedati o vzgoji. O otroku, a tudi o nas odraslih, ki lahko živimo in predelujemo svoje minulo otroštvo vsak dan v nekaj lepega, močnega. Spodaj navajam nekaj njenih načel, ki sem si jih spet vzela k srcu.

Govori mi o tem, kako je otrok (torej človek in torej tudi jaz!) po naravi nagnjen k srčni delavnosti, raziskovanju, če mu le damo troje: svobodo, spoštovanje in podporo. Če se počutim lenobna, je zato, ker kršim ta zakon.

Govori mi o tem, da je plemenita poslušnost nekaj drugega kot uboganje. Da je to goreča pripravljenost, da se učim od koga, ki že zna, kar si želim znati tudi jaz. Če zamerim, ko me opozorijo, da zanemarjam učenje, pomeni, da ne zmorem poslušnosti, ker imam raje svoj ego in s tem povprečnost zagledanosti vase.

Govori mi o tem, kako preprosto življenje v naravi prebuja svežino uma, bistrost, podjetnost, zbranost, raziskovalne sposobnosti. Ko raje tičim v knjigi kot v gozdu, ker mislim, da bom potem pametnejša, se varam.

Govori mi, kako je potrebno izpeljati do konca vse, kr začnem, da rodi sad in da razumem, kaj sem delala, kam pelje, kaj s tem narediti, ko poberem sladki ali grenki sad svojega dela.

Klasiki vzgoje so mi bili vedno vir navdiha pri poučevanju.

Zdaj pa ugotavljam, da so mi postali vir navdiha za vzgojo sebe ...


Oznake: osebna rast samovzgoja Maria Montessori

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...