Pojdi na glavno vsebino

Vsiljiv obisk

Žalost nima občutka za mero, ko pride na obisk.

Preveč sprejemamo zelo spoštljivo, ko potrka, veliko bolj kot veselje. Na obisk prihaja prepogosto in ne zna oditi. Prihajala z vdrtimi očmi in z nagubanim čelom. Pripoveduje o svojih pretresljivih izkušnjah in vsi pričakujemo, da bo vedno spet poveda kaj globokega in resičnega o življenju. Navadno ne opazimo, kako se ponavlja. Nikoli nas ne vpraša, kako se počutimo. Tudi opazovati ne zna. Ne zanima je, koga smo na novo spoznali in kaj je prijetnega na vidiku. Ne vidi nove rože na oknu. Preveč je zaposlena s tem, da pripoveduje o svojih izkušnjah. Samo to ji je pomembno. Popolnoma je prepričana v svoj prav in ne pozna ničesar drugega razen svoje zgodbe. Če smo pozorni, sčasoma opazimo, kako je objestna, zagledana vase in polna samopomilovanja. Nič je ne vrže s tira, zlasti nobena lepa novica ne. Močna je, žilava, nič se ne stara. Nenehoma toži o slabem počutju, a ko vstaja od mize, vidimo, da je mišičasta, krepka in polna sile. Svoje moreče obiske opravlja neutrudno in vestno. Nikoli ne zamudi priložnosti, da bi nas obiskala, vedno je nekje v bližini, pa če si jo želimo srečati ali ne. Lahko ostanemo v dobrih odnosih. Vse ve o obupu in o nepozabnih izgubah, včasih je pametno, da ji prisluhnemo. Toda ko bo drugič prišla na obisk, začnite kmalu gledati na uro. Ona ja pač taka: če je ne odslovite, bo ostala za vedno.

Oznake: osebni razvoj

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...