Vrtinec dela in pozabe
Ko pademo v skrbi brez predaha, se je dobro prebuditi.
Ko se delo kopiči in se kar naprej dogaja, da vpadajo še nove skrbi in dobimo občutek, da ne odločamo več o svojem času, je čas, da ustavimo vse motorje.
Kajti to pomeni, da smo v vrtincu, ki vleče navzdol.
Ne sanjajmo o dopustu, o tem, da bo enkrat konec. ZDAJ je nujno dobiti uro predaha. DANES je treba iztrgati dnevu oazo miru, v kateri bomo srečali sebe in poti iz vročičnosti.
Bolj važno je najti v dnevu tri nedotakljive pavze po 15 minut kot oditi konec tedna kamorkoli. Ker bomo po poti do konca tedna že naredili celo vrsto korakov, ki so v resnici stranpoti. Smer ni prava in samo v pavzi lahko ozavestimo, kaj v resnici delamo. Kam to pelje.
Zato ne podcenjujmo vrtinca pozabe, ki se sproži, ko delamo ib tekamo brez predaha. Otroci, starši, bolni sorodniki, bližnji v težavah, nujna opravila v službi, telefon, avto, klici, odgovori, maili ...
Ustavimo se. PRED vsem tem pride naš trenutek miru in preglednosti.
Šele potem bomo razporedili nujno in ne in speljali tako, da se bo izšlo v naš prid.
A ne v vrtincu.
Želim vam dan, ki vas ne bo zagrnil kot val, temveč val, na katerem boste potovali vešče in mirno.