Pojdi na glavno vsebino

Živi v stiski kot otrok

Živi v stiski kot otrok

Ko je vse temno, življenje v nas išče pot.

Spominjam se svoje male hčerke, ko je imela pljučnico. Komaj je dihala, kuhala jo je vročina, a lezla je pokonci in se s preostalimi močmi skušala igrati s kockami. Gledala sem jo, kako komaj gleda in sope, a se skuša imeti lepo, in prizor se me je globoko dotaknil za vedno. Bila sem priča temu, kako zmaguje življenje v nas.

Nikoli nisem pozabila tiste lekcije. Podobno se skušam obnašati sama, ko sem brez moči, v nejasnosti ali prizadetosti, in se je veselje nad življenje skrilo kdovekam. Takrat pogledam vase, v trenutek, ko sem razpolagla z vsem najboljšim v sebi, in prepoznam svojo gorečo moč, prekrito s sivo meglo. Bolj gledam to zvezdo, ki se je rodila z menoj, bolj sije in bolj se megla razmika. Če vztrajam, se prej ali pozneje občutki obrnejo v novo smer. Misli zapustijo labirint tavanja in samopomilovanja in stečejo na prosto, jaz pa začutim, kako se je dan sptemenil. Spet cenim, kar je lepo, spet ljubim, spet je vse smisleno in mi pomaga.

Mala Jasna na postelji mi je podarila žarek, ki ni ugasnil nikoli. To so dragocenosti, ki jih dobimo od otrok ...


Oznake: verzi in misli stiska zaupanje

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...