Pojdi na glavno vsebino

Veliki občutki krivde? Na delu je verjetno ego.

| Izvirna strokovna vsebina Josipa Prebeg, napisala Alenka Rebula.

Veliki občutki krivde? Na delu je verjetno ego.

Kdor ima velike občutke krivde, morda misli, da je skromen in da je preveč trpel in da se zato pretirano daje v nič. Skratka, da se počuti krivega zaradi svoje preobčultjivosti in prevelike odgovornosti.

Pogosto pa ni tako.

Mogočen ego namreč hoče, da smo popolni, moti ga vsak dokaz, da smo ljudje. Zahteva brezhibnost in preseganje svojih meja, kajti ne sme jih sploh biti! Zato nič, kar naredimo, ni dovolj. In vse, kar naredimo narobe, je nedopustno in ne more biti pozabljeno ali sprejeto.

Govori nam, da bi lahko bili dosegli prav vse izjemne cilje, ki nas ženejo, saj smo nadpovprečno plemeniti. Obsojanje sebe mora delovati, da nas žene naprej in da nam ni treba skromno priznati, kdo smo zares, kaj po svoji naravi in zgodbi zmoremo in česa ne. Ego ne podpira resnice, ampak veličastne iluzije o sebi.

Izjemna strogost do sebe je samo drugi obraz napuha. Zato prej ali slej vedno privede do dejanj, ki nas razkrinkajo. Tako lahko spoznamo, da nas ne žene želja,da bi bili dobri, bolj ljubeči in čistejši. Žene nas sla, da bi si dokazali svojo večvrednost, kati jasno nam je, da nihče od ljudi okrog nas ni popoln. Torej smo mi edini, ki naj bi to bili ...

Varujmo se občutka krivde, ki grize in greni. Raje iščimo način, da kaj malega zgradimo kljub vsemu.

V sočutju do sebe in v skromni zavesti, da nismo nič več kot to, a da je dovolj. V srčni delavnosti za vse možno občutki krivde izgubijo svojo moč, nadomesti jih modrost srca, ki pravično odmeri, kar je prav za nas in druge.

Ko se posvetimo malim dejanjem, kot to zna otrok, se vračamo v nedolžnost in povezanost z mirom, ki prežema človeka, kadar zmore resnico.


Oznake: osebna rast krivda

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...