Pojdi na glavno vsebino

Včasih se zemlja mora stresti

Zahteva po srečnem življenju je trenutno zelo v modi. Pa nam sreča pogosto sploh ni v pomoč.

Bolj nam včasih pomaga dober šok, dovolj močan, da pretrese do korenin. Radi se sprenevedamo, podcenjujemo opozorilne znake, odlašamo s pogledom tja, kjer se gosti tema.

Življenje nam takrat priskoči na pomoč. Vrže nas iz sna, prestraši do kosti, stisne ob zid, da komaj dihamo, poruši notranji dom, polomi temelje, nas porine v globino do najbolj grozljive teme.

To se nikoli ne zgodi zato, da bi se mučili in bili kaznovani.

To se vedno dogaja zato, da bi stekli po pomoč. Da bi dojeli rušilno moč svojega početja in vztrajanja v navadah, ki ubijajo.

Blagodejni šok je vreden naše zahvale, ker prihaja rešit našo dušo.

Potrebne so ga še zlasti ženske, ki se brezdušno porivajo iz dneva v dan brez ljubezni ... pod zastavo dolžnosti in krivde.

Šok je nož, ki predre hudo okuženo mesto pod kožo, ko se na zunaj sploh ne vidi ničesar nevarnega.

Zato je najslabše iti po šoku na staro.

Ga pozabiti in se vrniti v to, kar smo bili prej. In nadaljevati pogubno pot navzdol.

Sprejeti nauk šoka je včasih naša zadnja priložnost.

Sprejmimo ga, da bolečina ne bo minila zaman. Kar mora umreti, rabi samo naš pristanek.

Vse ostalo bo naredilo življenje samo.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...