Pojdi na glavno vsebino

V svetu plenilcev lahko zmaguješ

V svetu plenilcev lahko zmaguješ

Plenilec je vsemogočen le do trenutuka, ko ga ne vidimo.

Kako biti VARNI pred plenilci, ki so v svetu izjemno spretni, med seboj solidarni in sijajno opremljeni? Tako, da  jih sploh vidimo, KAKO VIDETI?  

Največkrat mislimo, da so proti nam ljudje, ki v resnici sploh nimajo nobene moči nad nami. Prepiramo se, očitamo.  Morda so to postarani starši, ki že komaj gredo iz hiše. Morda  domači bližnji, ki samo branijo svoj prostor, značaj, navade.

Če se izgubljamo v teh prividih, ne opazimo plenilca, ki pa v resnici ropa našo dušo in prazni naš notranji dom.

To je lahko kdorkoli, lahko pa jer to samo eden od nagibov v sočloveku,ki se je spravil samo na eno od naših dobrin kot plenilec. Na primer sicer prijeten sorodnik, ki pa skrivaj cilja na naše premoženje, delodajalec, ki nas hoče opehariti z birokratskimi potezami, o katerih nimamo pojma,  bivši sodelavec, ki je nekaj strašno zameril in uničuje naše dobro ime, bivši mož ali žena, ki ne dopusti, da smo ga zapustili, ker to doživlja kot zaničervanje in kuje maščevanje, prijatelj, ki predlaga lepo skupno pobudo, a hoče živeti na naš račun ... Obstajajo veliki in mali plenilci, a temeljni nagibi so isti.

V tem članku govorim  o najhujših in najmočnejših, o tistih, ki  nočejo biti nič drugega kot to, kar so. Ko jih nehamo podcenjevati, se lahko začnemo učiti biti modri in spretni.

Plenilec je vsakdo, ki sega po zakladih naše duše tako, da NE OPAZIMO. Njegova moč je v tem, da nastavlja pasti. Pravi plenilec je tisti, ki ponuja, kar si zelo želim: odobravanje, ljubezen, varnost, uspeh.  O ceni nikoli ne govori. Samo daje in trosi darila, nastavlja svoje pasti, v katere se počasi ujamejo vsi živi, vitalni impulzi našega bitja. Dolgo časa. Dokler nismo zasvojeni in predani.

Potem se prebudimo in želimo zbežati in takrat pokaže svojo naravo in svoj namen.

Ti se jeziš in upiraš, morda si se po malem jezila in upirala že dolgo, a to ga ne vznemirja, ker ve, da ne moreš ničesar spremeniti. A ko v tebi dozori odločitev, da se izviješ iz njegovih pasti in odideš, se pokaže, kdo je.

Pokaže, da te bo uničil, če si drzneš oditi. Če hočeš drugim dokazati, kakšen je, in jih pridobiti n svojo stran, boš ugotovila, da ima v rokah pol sveta in da si ti uboga mravlja. Prestopali bodo na njegovo stran,  ker je prepričljiv, mogočen in očarljiv, velikodušen in ustvarjalen, ko to hoče. Ti pa si razjarjeno, prevarano in oropano bitje, ki je sodelovalo pri izpraznjenju svojega doma in zdaj hoče nazaj, kar je izgubilo.

Ali vidiš, kje si? S čim razpolagaš ti in s čim on?

Ko se zavemo, da smo v rokah plenilca, je najprej treba priznati, da ne vemo ničesar o uspešnem soočanju s plenilcem. Nepismeni, ubogi smo v ravnanju z objestjo, lažjo in  zlorabo. Nismo opremljeni in  rabimo pomoč.

In tu navadno naredimo naslednjo – pogosto nepopravljivo – napako. Iščemo pomoč pri ljudeh, ki ne znajo s plenilci Tak je na primer odvetnik, ki nas spravi v vojno, v odprt in neenak boj, tak je svetovalec, ki podžiga našo maščevalnost in izzivanje plenilca. Naša neusposobljenost se torej pokaže tudi v izbiri neprimernih sopotnikov za pot do cilja.

Za uspeh pa  se je potrebno zavedati velike nevarnosti in plenilca spoštovati. Podcenjevanje nasprotnika je napaka, ki jo plačamo z izgubo vsega. Zavedanje svoje neopremljenosti je bistvenega pomena in strah je signal, ki ga pošiljata telo in duša, da bi nas opozorili na nevarnost. Nismo v nevarnosti  samo zato, ker je drugi resnično nevaren, ampak tudi zato, ker nismo opremljeni. Gora ni nevarna zato, ker je strma in viharna, ampak zato, ker lezem nanjo v natikačih in brez znanja.

Potrebno se je učiti veščin preživetja predano in skromno. Nekaj bomo  rešili, a vsega, kar bi radi, gotovo  ne. To bo cena za naše  preteklo  sodelovanje s plenilcem.  Tudi to je treba sprejeti: izgube, za katere smo soodgovorni, ker smo uživali ugodnosti, ki jih je ponudil, lažjo pot, čeprav zdaj vemo, da sploh ni bila lažja.

Nikoli ne bo popustil v svoji drži izkoriščanja in podcenjevanja, a če bo zaslutil, da je na drugi strni močan nasprotnik, bo postal manj objesten in bo tu in tam popustil. Ne iz ljubezni, pravičnosti ali spreobrnitve, ampak iz preračunljivosti. Želi ohranjati svoj videz, svoj blišč in svojo moč, zato ne želi umazati svoje javne podobe. Če znamo izkoristiti njegove ključne potrebe po oblastnem življenju, lahko rešimo marsikaj  v svoje dobro. Če ga nameravam osramotiti in razkrinkati, me bo pohodil kot smet.

Ta članek sem napisala zato, ker pogosto srečam ljudi, ki so zapravili vse v neenakem ruvanju s plenilci. Nimajo pojma, s kom imajo opravka in kako napačno se potegujejo zase. Po celem življenju podrejanja potem  zgrešijo  tudi vse poteze za spremembo položaja in ne dosežejo nič zase.

Na koncu  premagani gledajo, kako se jim plenilec posmehuje.

Reši nas dvoje: pretreseno priznanje, da ne znamo, in skromna pripravljenost, da se učimo, ker nimamo pojma. Reši nas priznanje, da je drugi resnično močan in sposoben, največkrat zelo nadarjen, vešč ravnanje z ljudmi, sredstvi  in svetom, opremljen z besedami, idejami, stiki, ki ga delajo nepremagljivega v lastnih očeh. In dejansko je nepremagljiv, če se z njim spopadamo odprto, jezno in z razgaljanjem svojih namenov, kar dežurne  žrtve najraje počnejo.  Izkoriščeni ljudje  so sicer zaslepljeni,  naivni, a tudi prevzetni v svoji domišljavih načrtih, da ga bodo spremenili in premagali s svojimi ubogimi orodji.

S plenilcem ne smemo govoriti o ljubezni , poštenosti, vrednotah. To naj nas vodi, a to z njim nima nobene zveze in karkoli rečemo o tem, bo obrnil proti nam.

Z njim ne smemo biti ponosni, jasni in odprtega srca. Potrebna je oprema: zadržanost, maska, ščit, senca za skrivanje, spretnost izmikanja. Samo v temi, ko nas ne more prehiteti s svojimi potezami, lahko zmagujemo.

O vsem tem večina dobronamernih in srčnih ljudi nima pojma. Zato sem napisala ta članek.

Vsega tega se lahko lotevamo z nasmehom, a šele po potresu, ki ga naredi spoznanje. Na ruševinah iluzij in v razgledovanju nad resnico pa lahko mirno začnemo graditi svoje zaklonišče in se povežemo s tistimi, ki to umetnost  mirnega bojevanja obvladajo. Zelo malo jih je. Lahko pa postanemo eden izmed njih. ČE ODPREMO OČI.


Oznake: osebna rast plenilci


Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...