Pojdi na glavno vsebino

Utrujene in potrebne počitka?

Ko smo vse pogosteje utrujene, morda mislimo, da gre za objektivno stanje organizma, proti kateremu bi pomagal počitek, ki pa si ga ne moremo vzeti ... . Potem ko si postavimo svojo diagnozo, gremo naprej v prepričanju, da pač delamo preveč in da si bomo že kdaj oddahnile, ko bo to mogoče. Dobro bi bilo, da preverimo svojo diagnozo, ker je lahko naša ocena lastnega stanja popolnoma napačna

Če hočemo razumeti svojo utrujenost, lahko začnemo tako, da opazujemo, kako učinkuje. Kakšno je stanje naše zavesti ob nenehni utrujenosti? Kako razmišljamo, ko smo utrujene? V utrujenosti - in to je ključno - gotovo ne razmišljamo o svojih željah. To res ne pride v poštev: komaj zmoremo najnujnejše, pa naj zdaj razmišljamo še o željah???. Pa smo pri prvi ugotovitvi: kadar smo nenehno utrujene, nam ni treba misliti, kaj bi si želele. Komaj dihamo, kdo bi zdaj razmišljal o željah, ki terjajo dodatno energijo? Saj nimamo moči, da bi kaj storile, kakšen smisle ima potem sanjariti Utrujenost nam dokazuje, da nimamo moči, da bi željam (če se že pojavijo) sledile in kaj storile za njihovo uresničenje. Kako pa počivamo\' S katerim namenom? Če za trenutek obsedimo ali zaspimo, tega ne počnemo zato, da bo zbrale moč za uresničenje katere od svojih želja. Nabiramo si moč ua svoje obveznosti, to je vse. Ko se predramimo in vrnemo v vsakdanjost, nas premakne misel na zadolžitve, ne na lastne želje. Naša (preostala) energija ni razpoložljiva za nas same. Iz utrujenosti nas dviga to, kar drugi potrebujejo. dvignejo nas in spravijo v gibanje potrebe drugih, čut dolžnosti: kar smo obljubile, mora biti narejeno. Za tisto se znamo prisilit v gibanje, na vzgib od zunaj se naši motorji zaženejo (pa čeprav morda bolj kilavo), na lastne želje pa ne ... Pri nenehni utrujenosti se jasno pokaže, da se z divana nikoli ne dvignemo iz želje po tem, da bi kaj naredile zase. Ne premakne nas hrepenenje, žerjavica, ki išče kisik za ples svojih plamenov, ne predrami nas vizija sebe v goreči ljubezni do lastnega življenja. Predrami in dvigne nas, kar je treba narediti za domače, za svet, za dano besedo ... Zato se take utrujenosti ne moremo rešiti s tem, da gremo počivat, spat ... ker tisto, kar nas grozno utruja, ni količina dela. Izčrpava nas zanemarjanje lastnih želja, teh pa ne uresničimo s spanjem. Spanec je krepilen, če čutimo, da se prebujamo v dan, ki uresničuje naše želje. Vse ostalo je le drsenje v depresijo, ki je smrt vseh želja. Prvi korak proti nepremagljivi utrujenosti (ki je med ženskami zelo pogosta), je miselni: nehajmo verjeti, da rabimo počitek. Rabimo stik s svojimi željami, rabimo zajemanje iz sebe, prebujanje moči, s katero bomo naredile vsak dan vsaj kaj malega za zase, kar iz srca čutimo, da nas vrača v življenje. Rabimo spoznanje, čemu je končno treba reči ne. Ne iščimo (večnega) počitka, iščimo življenje!

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Oznake: osebni razvoj


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...