Pojdi na glavno vsebino

Uspešnost in izpolnjenost

| Izvirna strokovna vsebina Josipa Prebeg, napisala Alenka Rebula.

Uspešnost in izpolnjenost

V zadnjih desetletljih nas je zasvojila beseda USPEŠNOST. Zdi se, da je to edini stvaren in otipljiv dokaz, da smo v življenju kaj dosegli. To breme predajamo mladim, ki bi morali postati vsi zmagovalci.

Uspešnost je beseda, ki jo časti sodobna družba. Pretekli rodovi tega izraza niso uporabljali. Poznali so izraze kot bogat, slaven, ugleden, vpliven. Tega si je marsikdo tudi želel. Potem se je počutil tak in mu je bilo jasno, da je bogat, slaven, ugleden, vpliven. O zmagovanju se je govorilo med vojaki in politiki, v športu, ne med navadnimi ljudmi.

Biti uspešni danes pomeni, da ti vsaka stvar, ki si jo zamisliš, uspe. Tvoja želja se uresniči. Doživljaš zmago in jo lahko dokažeš. Da se lahko počutiš uspešnega vsak dan, moraš zmagovati vsak dan. Se počutiti zmagovalec svojega dneva, svojega življenja, ... v vsem, kar si želiš. Zgodba o uspehu je postala kolektivna zahteva. Kajti brez potrditve, da kaj veljamo, naše zaupanje vase ne preživi. In danes je edina možna potrditev dokazana zmaga. Seveda ni dovolj, da zmagaš na enem od področij. V intervjujih s slavnimi osebnostmi se vedno pokaže, da skušajo prikazati svojo POPOLNO zmago. Ni dovolj zdravo telo, potrebna je tudi velika sreča v ljubezni (ljubiva se kot prvi dan), potrebni so otroci, ki so ti v ponos, ti pa si seveda krasen oče ali mama. Potrebna je krasna hiša, potrebna je sijajna kariera, potreben je velik talent, s katerim očaraš občinstvo, potrebno je znati tako nastopati, da žariš.

Če se hočemo počutiti uspešne, moramo dosegati isto tudi mi. Potrebno je, da imaš veliko denarja in zagotovljeno prihodnost, in doseči je treba, da si znan in občudovan. Če si zdrav in ljubljen in zaslužiš dovolj za mirno življenje, še ni dovolj za občutek uspešnosti. Dodati je treba še javno podobo in izstopati, vzbujati zavist, ker nisi samo povprečna oseba, ki je nihče ne opazi. Skratka, zmagovati je treba. Povsod. Nenehno. Kam to pelje, vidimo vsi.

Izpolnjenost pa je merilo, ki si ga postavim sam. Opazujem, katero delo, ljudje, zanimanje in dogodki v meni prebujajo občutke miru in globoke obdarovanosti, življenjske moči. Temu sledim. Kdaj občutim svoj smisel, svojo bogato notranjosti, svojo sposobnost dajanja in prejemanja? To iščem. Koliko stikov doživljam, ki so mi zanimivi, srčni in poživljajoči? Kdaj me preplavi izpolnjenost, tiha in nedokazljiva jasnost, da delam prave stvari, da sem na pravem mestu in da živim čisto, pošteno in bogato življenje? To me zanima.

V iskanju izpolnjenosti smo ob tem včasih lahko uspešni, se pravi, da doživimo zmago, uresničenje kakšne želje. To je lep občutek in zato ga praznujemo in se veselimo. A od tega ni mogoče živeti. Živimo od vsega ostalega, kar poteka od jutra do večera mimo zmag, živimo od izpolnjenosti. Od vlaganja v svojo vrednost v lastnih očeh, v vero vase, v odnose, ki hranijo, v probrazbo zamer in bolečin, v načrte, ki jih žene ljubezen so sebe in ljudi, in ki smo jim zvesti. Do konca.

Iščimo izpolnjenost, da nam bo dobro na svetu.


Oznake: osebna rast uspešnost izpolnjenost

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...